Avtor poskuša dati pregled gospodarskega in družbenega razvoja teh dežel v omenjenem obdobju. Poleg značilnosti tega razvoja, splošnih za vse jugoslovanske dežele izven turške oblasti, prikaže še specifične črte razvoja v slovenskih in hrvaških (zalednih) deželah na eni in v beneški Istri, Dalmaciji in Dubrovniški republiki na drugi strani. Pri tem posebej poudari vlogo gospodarskih povezav teh dežel s širšim prostorom (Balkanom, Podonavjem in Jandranskim, za Dubrovnik še posebej Sredozemskim bazenom) in zlasti z Italijo; prav tako pa tudi, da je bil gospodarski procvit obalnih dežel v veliki meri odvisen od povezav z naravnim zaledjem.