Začetni protokol papeških listin je sestavljen iz intitulacije, imena in naslova izdajatelja listine, t. j . papeža, ter adrese ali inskripcije, imena in naslova prejemnika (dela o diplomatiki papeških listin v op. 1). Celotni naslov adrese sestavljajo uradni naslov (npr. episcopus), sorodstvene označbe, ki so se razvile v naslov (npr. frater, filius itd.) in iz pridevniških oziroma abstraktnih naslovov (npr. venerabilis, dilectus). Avtor je sestavil pregled teh naslovov, uporabljenih v papeških listinah do 11. stoletja (preddela gl. v op. 2), razporejen po vrstah prejemnikov (A = duhovniški prejemniki: kardinali, patriarhi, metropoliti, škofje, opati in prosti, opatice, nune; B = posvetni prejemniki: vzhodno-rimski oziroma bizantinski cesar, zahodni cesar, vzhodnorimska oziroma bizantinska cesarica, kralji, kraljice, odlični laiki, odlične žene, ljudstvo in verniki nasploh) in po navedenih sestavnih delih (AT = uradni naslov; VT = sorodstveni naslov; aT = pridevniški oziroma abstraktni naslov). Podrobna dokumentacija bo podana v njegovem delu »Diplomatik der inneren Merkmale der älteren Papsturkunden«. Rezultate pojasnjuje abecedni pregled vseh naslovov z navedbo, za kakšne naslovljence se vsak naslov uporablja.