Odpiram vrata v noč Vsak večer ista vrata Vsak večer v drugo noč Tako zlahka dosezamo raznovrstnost Z vnemo ki sprošča In me strese prijetni hlad Čeprav so pota zvezd določena Za naprej in za nazaj In za kanec le zagreni Vseobsegajoči zakon o prostem padanju V nič Odpiramo krste Sardin Tako oči drugih zvezd zamolčijo Istost med Velikim vozom Alp in Jadranskega morja Že zdavnaj mirne Se spuščajo skozi veliki golt Za hip se prepuščamo požirku vrat S privilegijami človeštva prepuščamo se Gledanju glodanju gladenju gladi Po nekem drugem prizoru In že ne zadošča več Andromeda In vsa ta ozvezdja severa Zato pogled toliko strelja proti jugu Potem se plazi skozi temo sence In že z zadovoljstvom izprazni čašo Nečesa drugega Kajti zvezde so prav naravnane In sence zagotavljajo varnost V kateri zašklepetajo zobje Lačne živali Psi opravljajo svoj posel Zavzemajo praznine dvorišč In sadovnjakov se sporazumevajo V skupnem jeziku psovk Za neki bolj pasji svet O mrtve zvezde rib vaša je zora in biseri rose na smetišču o ribe mrtvih zvezd vrnile se boste v morje z oglodanimi skeleti O zvezde mrtvih rib iztirite pohitite iztiriti Ostanite v noči zadržite prekleto noč naj ostane zadavljena v krematoriju jutra in brez dela vratarji nesmrtnosti