Hotel je pojesti samega sebe in je pojedel samega sebe, spremenil se je v nič svoje požrešnosti. Bil je še vedno lačen samega sebe, in pojedel je spomin na samega sebe. Nato se je kotalil naprej po bregu svoje pogoltnosti, in poskakoval je kakor pisana žoga oprezujoč za še nekim neodkritim bistvom samega sebe. Naposled so mu postavili spomenik. Na kamenitem podstavku so v bronu razkazali veličino njegovega niča z razgaljenimi, režečimi se zobmi.