Zelene ladje čakajo, nabrekle od voda, da slavnostno priplujejo v deželo. V jadra veter se opira, divji, razigran. Pokrajino preplavil je dekliški smeh, topoli rastejo v nebo, ki rumeni od žejnega dotika, visoko nad ravnico plove zvonki glas. Prihaja doba pesmi, cvetja, smeha.