Gospodarska tranzicija v Sloveniji (1990-2004)

Prehod gospodarstva iz socializma v kapitalizem

IZHODIŠČE

Slovenija je imela v primerjavi z večino ostalih tranzicijskih držav boljše izhodišče. Strukturni premiki na področju gospodarstva so se zgodili že ob koncu osemdesetih let minulega stoletja. Prednosti Slovenije so bile v večjem deležu podjetij, ki so bila ustanovljena pred letom 1990, v večjem deležu malih podjetij, v močnem zasebnem sektorju pred privatizacijo in v manj pomembni vlogi velikih podjetij z več kot 5000 zaposlenimi. Prav tako je imela že pred uradnim začetkom tranzicije razvite številne tržne institute, predvsem pa vloga države v gospodarstvu (razen pri kadrovski politiki) ni bila tako dominantna kot drugod. Slovenska podjetja tudi niso bila omejena samo na vzhodni trg.

Pred razglasitvijo neodvisnosti leta 1991 je bila Slovenija del jugoslovanske federacije z gospodarskim sistemom, ki ni bil sposoben zagotoviti trajne gospodarske rasti. »Dvojno tranzicijo« – iz socialističnega v tržno gospodarstvo in iz regionalnega v nacionalno gospodarstvo, je spremljal prehod iz industrijskega v storitveno gospodarstvo ter propadanje velikih in nastajanje manjših podjetij. Odločitev za samostojno in neodvisno državo je na ekonomskem področju omogočila, da je Slovenija prevzela v svoje roke ekonomsko politiko in s tem odgovornost za lastni gospodarski razvoj. Kot nasprotje prejšnjemu planskemu ekonomskemu sistemu, se je opredelila za moderno socialno-tržno gospodarstvo in ekonomsko integracijo v evropski gospodarski prostor.

Prehajanje v tržno in nacionalno gospodarstvo po letu 1990 je sprožalo globoke strukturne spremembe, ki so označevale:

- prehod iz družbene k zasebni lastnini,
- premik iz industrijske k storitveni ekonomiji,
- od velikih k majhnim podjetjem,
- preusmeritev od trga nekdanje Jugoslavije na trge cenovno in kvalitetno zahtevnejših držav,
- dokončen prehod iz ekonomije ponudbe v ekonomijo povpraševanja (še zlasti na trgu delovne sile).

Dr. Aleksander Lorenčič

Izdelal:Proselit.net