Bogata nahajališča železove rude na Kranjskem in Koroškem so z vpeljavo tehnoloških inovacij in ob splošnem družbenem ter gospodarskem napredku omogočila razvoj intenzivnega železarjenja. V 14. stoletju se je ta razvoj začel na več lokacijah, nadaljeval pa se je v 15. in 16. stoletju. Posestniki železarskih obratov so bili pretežno železarski mojstri, precej obratov je bilo tudi v posesti meščanov, manj pa so se v železarjenje vključevali plemiči. Na območju večjih železarskih središč so se izoblikovale železarske skupnosti, na čelu katerih so bili rudarski sodniki kot glavni predstavniki skupine železarskih mojstrov. Ti so predstavljali najvišje rangirano skupino v posebnem družbenem sloju, ki so ga sestavljali rudarski in železarski delavci. Ta sloj je bil notranje precej razdeljen, vanj so bili praviloma vključeni tudi številni podložniki, ki so si z opravljanjem predvsem pomožnih dejavnosti (drvarjenje, oglarjenje in tovorništvo) lažje zagotovili preživetje, nekateri pa so dosegli družbeni in gospodarski vzpon. Za pripadnike tega sloja sta bili značilni precejšnja družbena in geografska mobilnost. Pripadnost železarski skupnosti je določala specifična narava dela, naseljenost na tem območju in podrejenost rudarskemu sodišču. Pravice, privilegije in dolžnosti skupnosti, delovnopravne razmere na teh območjih ter pristojnosti rudarskih sodnikov so pogosto urejali rudarski redi, ki so jih izdajali zemljiški ali deželni gospodje. Intenzivno železarjenje je imelo opazen vpliv na celotno gospodarstvo obravnavanega prostora. Največji vpliv je imelo na bližnjo okolico železarskih središč, na zaposljivost nižjega podeželskega sloja, različen pa je bil vpliv železarjenja na blagajno gospostev. Velik pomen je imelo za številne urbane naselbine v obeh deželah, saj je prav distribucija železarskih proizvodov prinašala največje dobičke. Veliko večino železa so izvozili, pretežno v italijanske dežele. Obseg proizvodnje železa je bil odvisen od tehničnih zmogljivosti železarskih obratov ter podnebnih in splošnih gospodarskih razmer.