Socialistični vsakdanjik je skozi desetletja spreminjal svojo podobo. Sledil je razvoju in učinkom industrializacije, urbanizacije, modernizacije ter višanja življenjske rasti. Ti in še nekateri drugi družbeni procesi so nezadržno vplivali na kakovost in organizacijo življenja v času socializma. Monografija se osredotoča na Ljubljano in njeno okolico, zajeto v okvir nekdanje Občine Ljubljana Vič – Rudnik. Področje je bilo izbrano zaradi svoje raznolikosti v izkušnjah in organizaciji vsakdanjega življenja. Socialna in ekonomska struktura mesta in podeželja sta se spreminjali skozi celo obdobje socializma, predvsem pa od šestdesetih let naprej. Delo ponuja zgodovinski razvoj Ljubljane in njenega podeželskega zaledja, socialistični vsakdanjik pa predstavi na treh izbranih področjih – dela ali zaposlovanja, standarda in potrošnje ter reševanja stanovanjskega vprašanja in infrastrukturnih izzivov. Analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki sprejeli za obvladovanje svojega vsakdana in za izboljšanje življenjskih razmer.Pri raziskovalnem delu jo zanimajo predvsem ljudje in njihovo vsakdanje življenje, pri tem pa se ji zdi pomembno razumevanje spominjanja, pozabe in različnih družbenih konceptualizacij socializma. Čeprav je tudi sama otrok tega obdobja, prizna, da se ga ne spominja več dobro, a z veseljem posluša izkušnje drugih in jih uporablja pri svojem raziskovalnem delu. Je avtorica več znanstvenih prispevkov s področja ustne zgodovine in sodobne slovenske zgodovine.