V svojem diplomskem delu sem analiziral diplomatske odnose Dubrovniške republike z Beneško republiko, Osmanskim imperijem in izbranimi drugimi državami konec 17. in na začetku 18. stoletja. Dubrovniška republika ni bila nikoli neposredno in formalno v vojnih spopadih, kljub temu pa je bila v tem obdobju nenehno v diplomatskih »spopadih«. V diplomskem delu sem predstavil trgovanje, finance, zakonodajo, diplomatska in konzularna predstavništva ter vojsko Dubrovniške republike, kar je vse bistveno vplivalo na njihovo diplomatsko delovanje. Na podlagi petih obdobij vojne med Beneško republiko in Osmanskim imperijem ter mirnimi obdobji med Benetkami in Osmani sem predstavil in razložil diplomatska dogajanja Dubrovniške republike ter primerjal diplomacijo v vojni in miru med omenjenimi državami. Predstavil sem razlike in skupne značilnosti. Pri tem sem ugotovil, da je Dubrovnik imel zelo podobno diplomatsko strategijo tako v času vojne kot v obdobju miru. Dubrovničani so uporabljali strategije usmiljenja in po drugi strani ostrega pristopa, obveščanja, zbiranja informacij, podkupovanja, plačevanja za zaščito; tako so si zagotavljali varnost in blaginjo. Vsekakor so si s takim diplomatskim pristopom hoteli zagotoviti svobodo in suverenost, saj drugim državam vojaško niso bili kos. Njihova glavna značilnost je bila, da so vedno sklepali dogovore z različnimi državami, ki so se takrat vojskovale med seboj, in vedno stavili na stran potencialnega zmagovalca.