Vzhodna Gorenjska, prvotno sklenjena posest kranjskih krajišnikov, je bila v 13. in 14. stoletju posejana z gradovi in dvorci ministerialov ter vitezov. Velik del majhne in razdrobljene posesti ministerialskih in viteških družin, ki so polagoma nazadovale, je v14. in 15. stoletju prešel v roke močnejših plemiških družin in raznih cerkvenih ustanov. Tako se je v 14. stoletju začela v vzhodnem delu Gorenjske razvijati tudi posest Celjskih. Podobno kakor v dolini Savinje in Sotle so nakupili tudi tu večje in manjše fevde. Na ta način so ustvarili smledniško gospostvo, pridobili so Tum pod Novim gradom v dolini Kokre, pa tudi gospoščino Krumperk pri Domžalah, nakar so jih oddajali v fevd. Krumperk se tako prvič omenja v listini grofa Friderika Celjskega z dne 27. oktobra 1350 (Hertel Krumperški). Po časovnem zaporedju omemb je to osmi grad, ki smo jih imeli ob koncu srednjega veka na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin. Krumperk se omenja ponovno 8. oktobra 1353, nato dobrih petdeset let o njem ne izvemo ničesar. 26. avgusta 1410 pa so hčerke pokojnega Seibota Ruesbacha, Kristel (poročena Liebensteiner), Margareta in Kundel ter žena vnuka Hansa (sina Kristel), prodale Krumperk ("Turen Chrawperg") Engelhardtu Zellenpergerju za 232 mark beneških šilingov. Istočasno so prosile svojega fevdnega gospoda Hermana grofa Celjskega, da podeli grad kupcu v fevd.