V prispevku avtor analizira "slovenski del" Ogrske po obnovi ustavnega življenja v habsburški
monarhiji v luči demokracije in demokratizacije družbe, ko se je tudi nacionalizem vse
bolj uveljavljal v političnem življenju. Avtor je pokazal, da je nacionalizem med "Slovence"
na levi strani Mure prodiral mnogo počasneje kot med tiste na desni strani reke. Povezava
med obema bregovoma je obstajala že od šestdesetih let 19. stoletja naprej, vez pa so
"narekovali" slovenski intelektualci iz Kranjske in Štajerske, ki so pravzaprav spoznavali ljudi
onstran Mure. V času demokratizacije je ta ubirala na Ogrskem drugačno pot kot tista v
avstrijskem delu monarhije. Če so cislitvanski Slovenci pred prelomom stoletja pridobili to
ali ono pravico in svoje slogaške politične začetke "preoblikovali" v moderno pluralno politično
strankarsko življenje (na Kranjskem v začetku devetdesetih let, na Štajerskem po
prelomu stoletja), pa se "Slovenci" na Ogrskem vse do propada dvojne monarhije niso politično
organizirali, pač pa so bili v veliki meri prepuščeni madžarskemu nacionalnemu "valu".
O jezikovni in kulturni enotnosti Prekmurcev z drugimi Slovenci lahko dejansko govorimo
šele po prvi svetovni vojni.