Gospodarstvo

Beograjski obrtniki in trgovci so bili gibalna sila gospodarskega napredka. Ustanovili so svoja cehovska združenja, ki so jim omogočala enoten nastop in vpliv na urejanje odnosov na vseh področjih, na katerih so delovali. Izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje obrtnikov je bilo pravno urejeno z Zakonom o delavnicah. Leta 1884 je bila zgrajena železniška postaja in Beograd je hitro postal železniško središče ter prerasel v največje železniško križišče na Balkanu, kar je pospešilo gospodarski razvoj. Na pobudo gospodarstvenikov so z lastnimi sredstvi in posojilom beograjske občine na levem bregu Save zgradili sejem, ki so ga slavnostno odprli 11. septembra 1937. Sejmi so bili mednarodni s številnimi razstavljavci in obiskovalci, tako da je sejem že od samega začetka veljal za prestižnega v tem delu Evrope.

Zdravstvo

Listina o izgradnji Mestne bolnišnice iz leta 1840 je bila temelj za njeno izgradnjo. Zgradili so jo s prispevki Beograjčanov in beograjskega odbora gospa, zemljišče pa sta podarila knez Mihailo in Ilija Milosavljević Kolarac. Prve bolnike je sprejela leta 1868. Srbsko zdravniško društvo je bilo ustanovljeno leta 1872, Srbsko društvo rdečega križa za prostovoljno pomoč ranjencem v vojni pa leta 1876.

Po prvi svetovni vojni so Fundacija škotskih žensk, Društvo žena beograjskih zdravnikov, Beograjske gospe in beograjski gospodarstveniki gradili bolnišnice in druge socialne ustanove.

Šolstvo in prosveta

Velika šola je bila ustanovljena leta 1808. Z imenom licej je ustanova od leta 1838 delovala v Kragujevcu, konec leta 1841 pa so jo spet preselili v Beograd. Leta 1863 je dal kapetan Miša Anastasijević zgraditi novo stavbo in jo podaril »svoji očetnjavi«. Vanjo se je vselil licej in se preimenoval v Veliko šolo – Akademijo. Danes je tu rektorat beograjske univerze.

Najstarejša osnovna šola je bila pri stolni cerkvi. Šole so odpirali tudi tujci. Tako so delovale tudi judovska, grška, turška in nemška šola. Leta 1882 so sprejeli Zakon o osnovnih šolah, s katerim je bilo prvič uzakonjeno obvezno osnovno šolanje.

Prva moška gimnazija je bila ustanovljena leta 1839, Prva ženska pa šele leta 1905. V Beogradu so delovale tudi strokovne šole.

Kultura

Kljub bogatemu kulturno-umetniškem življenju je pomanjkanje institucij in prostorov zaviralo njegov hitrejši razvoj. Po nekajdesetletnih prizadevanjih so leta 1869 le ustanovili in zgradili Narodno pozorište.

Trgovec in dobrodelnik Ilija Milosavljević Kolarac (1800–1878) je vso svojo lastnino zapustil za namene prosvete in kulture. Leta 1861 je ustanovil knjižni sklad, ki je do leta 1924 objavil kar 120 naslovov.

Na pobudo književnika, novinarja in diplomata Branislava Nušića (1864–1938) je bilo leta 1922 ustanovljeno Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorić, leta 1929 pa je bil postavljen umetniški paviljon na Malem Kalemegdanu. V njem so razstavljali najbolj znani jugoslovanski in svetovni umetniki. V svojem zgodnjem obdobju je imela tu razstavo tudi slikarka Milena Pavlović Barilli.

Ženska v procesu modernizacije

Pravna diskriminacija žensk v patriarhalnem okolju ni mogla zaustaviti njihove emancipacije. Šolanje jim je dalo možnost spreminjanja njihove vloge v družbi. Leta 1927 je bilo ustanovljeno Društvo univerzitetno izobraženih žensk. Čeprav so vsa demokratična gibanja v Srbiji menila, da bi morale imeti ženske enake pravice kot moški, so radikalne spremembe na pravnem in socialnem področju naletele na zelo veliko ovir. Žensko vprašanje je bilo samo del družbenega življenja v dolgotrajnih procesih modernizacije.