Meni

Uvodno pojasnilo

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani je v zadnjih letih na področju digitalne humanistike ustvaril precej podlag za utrjevanje zgodovinske narodnopolitične identitete, ki omogočajo hiter in kvaliteten dostop do tovrstnih spoznanj slovenske zgodovinske vede. Omenjene podlage so dostopne na portalu SIstory, katerega vsebina je plod izvajanja inštitutskega infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja. Njegovi izvajalci so se z namenom, da uporabnikom portala omogočijo lažji in brez zamudnih predhodnih raziskovalnih postopkov zagotovljen vpogled v problemsko zaokroženo zgodovinsko problematiko, leta 2014 odločili še za sistematično predstavitev posameznih pomembnih razvojnih vidikov slovenske novejše zgodovine.

Prvo vsebinsko sklenjeno področje slovenske novejše zgodovine, predstavljeno na portalu SIstory, zadeva oblikovanje in razvoj modernih slovenskih političnih strank, organizacij in društev po letu 1890. Takrat je prišlo do klasične idejnopolitične razdelitve na katoliški, liberalni in socialistični tabor tudi v slovenski politiki, ki so jo nato zaznamovala močna medsebojna nasprotja vse do današnjih dni. Ker poznavanje njihovih vzrokov bistveno pripomore k še kako potrebnem pretehtanem dojemanju preteklosti in s tem tudi sedanjosti, smo le-to v okviru infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja udejanjili z objavo programskih in drugih načelnih besedil političnih subjektov od leta 1890 do leta 1918, to je do konca avstrijske oziroma začetka jugoslovanske dobe slovenske novejše zgodovine. Izvajalci infrastrukturnega programa nameravamo v naslednjih letih v svoje delo vključiti tudi njena druga obdobja.

Programi slovenskih političnih strank, organizacij in društev v letih 1890–1918 v prvem delu obsegajo programska in druga načelna besedila iz že omenjene avstrijske dobe. Prvi del zajema obdobje od ustanovitve Katoliškega političnega društva v Ljubljani 26. januarja 1890 do konca habsburške oblasti na Slovenskem 29. oktobra 1918. Programi so po kronološkem zaporedju objavljenih po političnih taborih – katoliškem, v katerem so oblikovali prvi ločeni politični subjekt v slovenskem narodnem gibanju (1890), liberalnem, v katerem so ustanovili prvo moderno slovensko politično stranko (1894), in socialističnem, v katerem so oblikovali prvo vseslovensko politično strankarsko organizacijo (1896). V okviru katoliškega in liberalnega tabora so programska besedila razdeljena še po kronološkem oblikovanju in razvoju posameznih političnih subjektov znotraj slovenskih zgodovinskih dežel – Kranjske, Štajerske, Goriške in Koroške ter kasneje v vseslovenskem okviru. Po kronološkem zaporedju so objavljena tudi programska in druga načelna besedila, ki so izražala skupno oziroma večinsko slovensko politično voljo v tem času in programska besedila političnih subjektov, ki so jih oblikovali izven tradicionalnih strankarskih političnih taborov. Pri objavi besedil, ki so zadevajo skupno oziroma večinsko slovensko politično voljo, smo naredili izjemo pri političnem društvu Edinost v Trstu. Društvo, ustanovljeno leta 1876, je namreč delovalo skozi ves čas obravnavanega obdobja, zato smo v objavo vključili tudi njegove temeljne programske usmeritve, oblikovane v letih 1876–1878.

V drugem delu Programov slovenskih političnih strank, organizacij in društev v letih 1890–1918 so objavljena programska besedila in načelne politične izjave, ki so jih v slovenski politiki oblikovali v času Države Slovencev, Hrvatov in Srbov (Država SHS, 29. oktober – 1. december 1918). Tudi ta so kronološko razdeljena po političnih taborih. V posebnem razdelku so zbrana še besedila, ki zadevajo skupno politično voljo vseh slovenskih strank glede združitve Države SHS in Kraljevine Srbije v skupno jugoslovansko državo.

Programi slovenskih političnih strank, organizacij in društev v letih 1890–1918 so objavljeni v zapisu TEI, v katerega smo pretvorili predhodno zbrano digitalizirano gradivo. Za tak način objave, pri katerem smo popravili oziroma pojasnili le najbolj očitne tiskarske napake, smo se odločili zato, da bi zagotovili lažjo in preglednejšo uporabo zbranega gradiva. Besedila, ki smo jih zbrali, so bila namreč prvotno objavljena na različne načine: po kolonah ali celostranskem natisu v političnem časopisju, v revijah in brošurah različnih velikosti, v uradnih stenografskih objavah zapisnikov parlamentarnih teles. Oblika in tipografija omenjenih objav se močno razlikujeta in z njihovim zgolj digitaliziranim prenosom na portal svojega dela ne bi opravili v smislu enotne in urejene vizualne podobe zbranih besedil. Njihova pretvorba v zapis TEI omogoča tudi vsebinsko in strokovno nadgradnjo sedanje objave, saj nameravamo v naslednjih letih vsa zbrana besedila opremiti z zgodovinskimi pojasnili, tako da bo zbirka imela značaj znanstvene objave virov; besedila so sedaj opremljena z navedbo izvirne oziroma predhodne znanstvene objave in uredniškim naslovom. K zbranim in komentiranim besedilom prav tako nameravamo pridati še uvodno študijo o slovenskih političnih strankah, organizacijah in društvih ter njihovem razvoju v letih 1890–1918.

Ob koncu Uvodnega pojasnila gre zahvala direktorju Inštituta za novejšo zgodovino dr. Damijanu Guštinu in vodji inštitutskega infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja dr. Mojci Šorn za izpodbudo, ki je vodila k nastanku pričujoče zbirke. Obenem gre zahvala tudi kolegu Marku Kupljenu, ki je prizadevno opravil digitaliziranje celotnega gradiva. Podpisani upa, da bodo Programi slovenskih političnih strank, organizacij in društev v letih 1890–1918 že v sedanji obliki pripomogli k še bolj jasni in problemsko prepoznavni podobi slovenske politične dinamike ter idejnih in družbenih razmerij v tem času. Pri našem delu nas je namreč vodila želja zagotoviti kvalitetno podlago za ustvarjanje novih raziskovalnih in splošno uporabnih podatkov ter njihovo vraščanje v raziskovalno in širše okolje.

V Ljubljani, 9. februarja 2015
dr. Jurij Perovšek