logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Arhivsko gradivo kot dokument o preprečevanju in zdravljenju stekline


Soavtor(ji):Andrej Nared (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Ivanka Zajc Cizelj je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2000-2.pdf
Velikost:26.73MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Pestrost pričevanj, ki jih skrivajo arhivski dokumenti, je zlasti bogata v gradivih upravnih fondov. Nemalokrat smo presenečeni, ker dokumenti razkrivajo stvari, ki jih nismo pričakovali. S tem nam osvetlijo delček zgodovine, dogodek ali niz dogodkov iz življenja v preteklosti. Dokumenti, ki pričajo o razširjenosti in preprečevanju stekline, se v glavnem omejujejo na statistična poročila o obolelih in umrlih (nalezljive bolezni), razglase pasjih zapor, obvestila o gibanju "sumljivih" živali in o napadih psov (največkrat potepuških); redkeje najdemo okrožnice z navodili o ravnanju v konkretnih (sumljiva poškodba) primerih. Podrobno sliko problematike dobimo, če arhivska pričevanja podkrepimo z zakonskimi predpisi. Najstarejši predpis, ki sem ga zasledila za tozadevno problematiko, je bil patent, izšel 1. februarja 1781 in je predpisoval pobijanje vseh nekoristnih psov ter vseh sumljivih in bolnih živali. Podana so bila tudi navodila za preventivo in opisano "zdravljenje", če so sumili, daje poškodbo povzročila okužena ali bolna žival. Na osnovi omenjenega patenta je izšlo več okrožnic, z bolj ali manj natančnimi navodili za preprečevanje in "zdravljenje" stekline. Državni zakon o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni pri živalih, kije izšel 14. aprila 1880 pod št. 35, je poleg drugih nalezljivih bolezni domačih živali obravnaval tudi steklino. Temu zakonu je sledil podzakonski akt, ki so ga izdala ministrstva: za notranje zadeve, za pravosodje, za poljedeljstvo in trgovino; obravnaval je postopke za preprečevanje nalezljivih bolezni in opisal simptome, ki se pojavljajo pri omenjenih boleznih. Nov zakon o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni je izšel slabih trideset let po prvem, in sicer 27. novembra 1909 pod št. 177. Omenjeni zakon kaže precejšen napredek sanitarne in veterinarske službe. Na podlagi vseh navedenih predpisov in strogih sanitarnih meril nam je uspelo steklino precej izkoreniniti. "Zdravljenje", ki ga opisujejo dokumenti, je ob današnjem poznavanju povzročitelja, poteka bolezni in medicinske nege vprašljivo inje lahko pomenilo dodatni vir okužbe in smrtno nevarnost tudi za tistega, ki ni bil okužen z virusom stekline.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9945
    • naslov
      • Arhivsko gradivo kot dokument o preprečevanju in zdravljenju stekline
      • Archival Records as Documents on Prevention and Treatment of Rabies
    • ustvarjalec
      • Ivanka Zajc Cizelj
    • soavtor
      • Andrej Nared (odg. ur.)
    • predmet
      • steklina
      • zdravljenje
      • preprečevanje
      • arhivsko gradivo
      • pravni predpisi
      • zgodovinski pregledi
      • archive material
      • rabies
    • opis
      • Pestrost pričevanj, ki jih skrivajo arhivski dokumenti, je zlasti bogata v gradivih upravnih fondov. Nemalokrat smo presenečeni, ker dokumenti razkrivajo stvari, ki jih nismo pričakovali. S tem nam osvetlijo delček zgodovine, dogodek ali niz dogodkov iz življenja v preteklosti. Dokumenti, ki pričajo o razširjenosti in preprečevanju stekline, se v glavnem omejujejo na statistična poročila o obolelih in umrlih (nalezljive bolezni), razglase pasjih zapor, obvestila o gibanju "sumljivih" živali in o napadih psov (največkrat potepuških); redkeje najdemo okrožnice z navodili o ravnanju v konkretnih (sumljiva poškodba) primerih. Podrobno sliko problematike dobimo, če arhivska pričevanja podkrepimo z zakonskimi predpisi. Najstarejši predpis, ki sem ga zasledila za tozadevno problematiko, je bil patent, izšel 1. februarja 1781 in je predpisoval pobijanje vseh nekoristnih psov ter vseh sumljivih in bolnih živali. Podana so bila tudi navodila za preventivo in opisano "zdravljenje", če so sumili, daje poškodbo povzročila okužena ali bolna žival. Na osnovi omenjenega patenta je izšlo več okrožnic, z bolj ali manj natančnimi navodili za preprečevanje in "zdravljenje" stekline. Državni zakon o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni pri živalih, kije izšel 14. aprila 1880 pod št. 35, je poleg drugih nalezljivih bolezni domačih živali obravnaval tudi steklino. Temu zakonu je sledil podzakonski akt, ki so ga izdala ministrstva: za notranje zadeve, za pravosodje, za poljedeljstvo in trgovino; obravnaval je postopke za preprečevanje nalezljivih bolezni in opisal simptome, ki se pojavljajo pri omenjenih boleznih. Nov zakon o preprečevanju in zatiranju kužnih bolezni je izšel slabih trideset let po prvem, in sicer 27. novembra 1909 pod št. 177. Omenjeni zakon kaže precejšen napredek sanitarne in veterinarske službe. Na podlagi vseh navedenih predpisov in strogih sanitarnih meril nam je uspelo steklino precej izkoreniniti. "Zdravljenje", ki ga opisujejo dokumenti, je ob današnjem poznavanju povzročitelja, poteka bolezni in medicinske nege vprašljivo inje lahko pomenilo dodatni vir okužbe in smrtno nevarnost tudi za tistega, ki ni bil okužen z virusom stekline.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd