logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja


Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Andrej Nared (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2000-2.pdf
Velikost:26.73MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

Po obsegu in vsebini sicer skromni dokumenti oziroma njihovi deli predstavljajo razmeroma pestro paleto zvrsti uradnih zapisov v slovenščini, ki poleg tega za tako zgodnji čas doslej večinoma še niso bili evidentirani. Po vsej verjetnosti gre za najzgodnejši primer slovensko pisanega zastavnega pisma (1620), za zaznamek o prvem in edinem znanem slovenskem urbarju (1625-1629), nadalje za pogodbo o prodaji in nakupu podložniške posesti (1667), ki se vsebinsko navezuje na že objavljeno najstarejšo znano slovensko podložniško listino (1625), ter za dva najzgodnejša slovenska opisa deželskosodnih meja (1655 in malo po 1661). Poleg umestitve predstavljenih besedil v kontekst zvrstno enakih in sorodnih slovensko pisanih dokumentov je poseben poudarek namenjen okoliščinam njihovega nastanka. Izbiro slovenščine so praviloma narekovale izključno praktične potrebe, v okoljih razvitejšega slovenskega pismenstva, kakršna sta bila Bela krajina in gospostvo Bled/Veldes, pa je šlo tudi za subjektivni dejavnik. V slovenščini pisani urbar gospostva Gradac v Beli krajini se je, denimo, mogel zgledovati po hrvaško pisanih urbarjih v soseščini, medtem ko sta bili pogodbi o nakupu in prodaji iz blejske gospoščinske pisarne, v tem času v slovenskem prostoru prav tako izjemna primera, bržkone izdani v domačem jeziku na izrecno željo podložnika, kije očitno znal brati slovensko.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9941
    • naslov
      • Iz zgodovine uradovalne slovenščine 17. stoletja
      • From the History of Official Slovene of the 17th Century
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Andrej Nared (odg. ur.)
    • predmet
      • arhivsko gradivo
      • uradna besedila
      • slovenščina
      • 17. stoletje
      • archive sources
      • official texts
      • Slovenian
      • 17th century
    • opis
      • Po obsegu in vsebini sicer skromni dokumenti oziroma njihovi deli predstavljajo razmeroma pestro paleto zvrsti uradnih zapisov v slovenščini, ki poleg tega za tako zgodnji čas doslej večinoma še niso bili evidentirani. Po vsej verjetnosti gre za najzgodnejši primer slovensko pisanega zastavnega pisma (1620), za zaznamek o prvem in edinem znanem slovenskem urbarju (1625-1629), nadalje za pogodbo o prodaji in nakupu podložniške posesti (1667), ki se vsebinsko navezuje na že objavljeno najstarejšo znano slovensko podložniško listino (1625), ter za dva najzgodnejša slovenska opisa deželskosodnih meja (1655 in malo po 1661). Poleg umestitve predstavljenih besedil v kontekst zvrstno enakih in sorodnih slovensko pisanih dokumentov je poseben poudarek namenjen okoliščinam njihovega nastanka. Izbiro slovenščine so praviloma narekovale izključno praktične potrebe, v okoljih razvitejšega slovenskega pismenstva, kakršna sta bila Bela krajina in gospostvo Bled/Veldes, pa je šlo tudi za subjektivni dejavnik. V slovenščini pisani urbar gospostva Gradac v Beli krajini se je, denimo, mogel zgledovati po hrvaško pisanih urbarjih v soseščini, medtem ko sta bili pogodbi o nakupu in prodaji iz blejske gospoščinske pisarne, v tem času v slovenskem prostoru prav tako izjemna primera, bržkone izdani v domačem jeziku na izrecno željo podložnika, kije očitno znal brati slovensko.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd