Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850

Avtor(ji): Serše, Saša
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2000
Založnik(i): Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Andrej Nared (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Prispevek predstavlja prve obrtne šole na območju Kranjske. Na Kranjskem so bile ustanovljene prve strokovne šole v mestih Ljubljana in Idrija. V prvem, ker je bilo glavno deželno mesto, v drugem, ker je bilo pomembno zaradi rudnika, obe pa sta bili gospodarsko in družbeno razviti. Kot večina kulturnih, gospodarskih in šolskih središč sta privabljali izobražene posameznike. Ti so svoje znanje posredovali zainteresirani skupini ljudi. S tem so vplivali na zavest ljudi in posredno na razvoj šolstva. Za te prve učitelje, ki so orali ledino na področju strokovnega izobraževanja in hkrati izobraževanja odraslih, je značilna zelo široka izobrazba. Vsi z izjemo Janeza Kersnika v prispevku omenjeni pedagogi so bili bolj znani kot projektanti, geodeti ali zdravnikiznanstveniki. V Ljubljani je od leta 1769 do 1784 delovala Gruberjeva mehanska šola, kije poleg praktičnega uvedla še teoretični pouk. V Idriji so leta 1752 ustanovili strokovno šolo za geodete s praktičnim in teoretičnim poukom, nato (1763-1769) šolo za metalurške in kemične vede. Kasneje v prvi polovici 19. stoletja, od leta 1815 do 1850, paje v Ljubljani delovala mehanska šola, na kateri je poučeval profesor Janez Kersnik. V petdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja seje zakonsko preoblikovalo nižje, srednje in visoko šolstvo, vendar so na območju Kranjske kljub napredku, bolj kakovostni izobrazbi učnega kadra, skrbi za učbenike, učiteljske in dijaške knjižnice ostale določene pomanjkljivosti, in sicer smo imeli le šestletno osnovnošolsko obveznost, srednje šole so bile nemške, prvo nepopolno srednjo slovensko obrtno šolo smo dobili šele leta 1888, seveda temu primerno nismo imeli posebnih šol za odrasle. Ti so se izobraževali na različnih tečajih, obisk le-teh sta z dodeljevanjem štipendij omogočali država in dežela. Odrasli so se, kot je že prej pokazala praksa, vključevali v izobraževanje, ki je bilo namenjeno mladini. Ker so na področju obrtnega izobraževanja prevladovale ponavljalne nedeljske in obrtnonadaljevalne šole, kjer so bili pedagogi predvsem ljudskošolski učitelji, ni bilo več tako izjemnih splošno izobraženih posameznikov, kot so bili ti iz konca 18. in začetka 19. stoletja Območja kot so Koroška, Štajerska, Primorska, Prekmurje, pa so gravitirala k šolskim središčem, ki so bila zunaj meja današnje Slovenije, in sicer k Gradcu, Celovcu, Trstu, Gorici, Budimpešti (Zagreb). To so bila politična, gospodarska in kulturna središča, ki so bila oddaljena in pravzaprav skoraj nedostopna našemu prebivalstvu.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/9931
    • dcterms:title
      • Začetki obrtnega šolstva na Kranjskem v obdobju 1750-1850
    • dcterms:alternative
      • The Beginnings of Craft Schools in Carniola (1750-1850)
    • dcterms:creator
      • Saša Serše
    • dcterms:subject
      • šolstvo
      • izobraževanje
      • obrtno šolstvo
      • Kranjska
      • Gruber, Gabriel
      • Mrak, Jožef
      • 18./19. st.
    • dcterms:abstract
      • The article looks into the beginnings of education in the field of crafts in Caniola. The first professional craft schools in Carniola were established in Ljubljana and Idrija. Both cities were economically and socially developed; Ljubljana was important as the capital of the province of Carniola and Idrija because of its mercury mine. Just as the majority of cultural, economical and educational centres, both these cities also attracted educated individuals who passed on their knowledge to all interested parties. Thus, they influenced the awareness of people and, indirectly, encouraged the development of the education system. These first teachers, who broke new ground in the fields of professional education as well as the education of adults, are characterised by the very broad educations they themselves had. All the teachers mentioned in the article, with the exception of Janez Kersnik, were better known as designers, geodesists, or doctors/scientists. From 1769 to 1784, Gruber's School of Mechanics operated in Ljubljana, which, in addition to practical lessons, also introduced lessons on the theory of the science. In 1752, a professional school for geodesists which encompassed practical and theoretical lessons was established in Idrija, which was later (1763-1769) followed by a school for the metallurgical and chemical sciences. In the first half of the 191 century, from 1815 to 1850, a school of mechanics operated in Ljubljana, where professor Janez Kersnik also taught. In the fifties and seventies of the 19th century a new law brought reform to the country's primary, secondary, and tertiary education. Despite such developments as the more qualitative education of teachers, greater concern devoted to the books required by the students for their studies and the maintenance of the teachers' and students' libraries, the education system in Carniola was still lacking in some points. To name a few: the compulsory primary school education encompassed only six years, the secondary schools were German, the first, but not complete, Slovene secondary school of crafts was established as late as 1888, and, of course, there were no specialised schools for teaching adults. Although adults could broaden their educations at various courses, aided by scholarships which were made available by the state or the provinces, the only recourse in this field open to adults was still to participate in an education process intended for children and teenagers - as had been the practice before. Since Sunday schools and craft higher schools, where the pedagogues were mainly lower primary school teachers, were now prevalent in the field of craft-oriented education, there were no longer such highly educated individuals with such a broad scope of knowledge, as there had been in the late 18th and early 19th centuries. Carinthia, Styria, the Primorska region, and the Prekmurje region were much more oriented towards educational centres, such as Graz, Klagenfurl, Trieste, Gorizia, Budapest (Zagreb), which are not within the borders of present-day Slovenia. These were distant political, economic, and cultural centres, and were thus almost inaccessible to the Slovene population.

      • Prispevek predstavlja prve obrtne šole na območju Kranjske. Na Kranjskem so bile ustanovljene prve strokovne šole v mestih Ljubljana in Idrija. V prvem, ker je bilo glavno deželno mesto, v drugem, ker je bilo pomembno zaradi rudnika, obe pa sta bili gospodarsko in družbeno razviti. Kot večina kulturnih, gospodarskih in šolskih središč sta privabljali izobražene posameznike. Ti so svoje znanje posredovali zainteresirani skupini ljudi. S tem so vplivali na zavest ljudi in posredno na razvoj šolstva. Za te prve učitelje, ki so orali ledino na področju strokovnega izobraževanja in hkrati izobraževanja odraslih, je značilna zelo široka izobrazba. Vsi z izjemo Janeza Kersnika v prispevku omenjeni pedagogi so bili bolj znani kot projektanti, geodeti ali zdravnikiznanstveniki. V Ljubljani je od leta 1769 do 1784 delovala Gruberjeva mehanska šola, kije poleg praktičnega uvedla še teoretični pouk. V Idriji so leta 1752 ustanovili strokovno šolo za geodete s praktičnim in teoretičnim poukom, nato (1763-1769) šolo za metalurške in kemične vede. Kasneje v prvi polovici 19. stoletja, od leta 1815 do 1850, paje v Ljubljani delovala mehanska šola, na kateri je poučeval profesor Janez Kersnik. V petdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja seje zakonsko preoblikovalo nižje, srednje in visoko šolstvo, vendar so na območju Kranjske kljub napredku, bolj kakovostni izobrazbi učnega kadra, skrbi za učbenike, učiteljske in dijaške knjižnice ostale določene pomanjkljivosti, in sicer smo imeli le šestletno osnovnošolsko obveznost, srednje šole so bile nemške, prvo nepopolno srednjo slovensko obrtno šolo smo dobili šele leta 1888, seveda temu primerno nismo imeli posebnih šol za odrasle. Ti so se izobraževali na različnih tečajih, obisk le-teh sta z dodeljevanjem štipendij omogočali država in dežela. Odrasli so se, kot je že prej pokazala praksa, vključevali v izobraževanje, ki je bilo namenjeno mladini. Ker so na področju obrtnega izobraževanja prevladovale ponavljalne nedeljske in obrtnonadaljevalne šole, kjer so bili pedagogi predvsem ljudskošolski učitelji, ni bilo več tako izjemnih splošno izobraženih posameznikov, kot so bili ti iz konca 18. in začetka 19. stoletja Območja kot so Koroška, Štajerska, Primorska, Prekmurje, pa so gravitirala k šolskim središčem, ki so bila zunaj meja današnje Slovenije, in sicer k Gradcu, Celovcu, Trstu, Gorici, Budimpešti (Zagreb). To so bila politična, gospodarska in kulturna središča, ki so bila oddaljena in pravzaprav skoraj nedostopna našemu prebivalstvu.

    • dcterms:publisher
      • Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Andrej Nared (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 2000
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:706
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf