logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Urad deželne registrature in stanovski arhiv od nastavitve registratorja v 16. stoletju do upravnih reform v času Marije Terezije


Avtor(ji):Matevž Košir
Soavtor(ji):Andrej Nared (odg. ur.)
Leto:2000
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Matevž Košir je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2000-2.pdf
Velikost:26.73MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis

V 15. in 16. stoletju se je pomen deželnih stanov vse bolj večal, s tem pa se je večal tudi obseg njihovega pisarniškega poslovanja. Povečalo seje tudi število uradnikov v deželni pisarni in knjigovodstvu. Prvotno je za spisovno gradivo skrbel stanovski pisar. Za boljši red v spisovnem gradivu so stanovi za skrb nad svojimi spisi v deželni hiši leta 1586 uredili arhiv in vanj nastavili registratorja. Zanj so v deželni hiši uredili tudi stanovanje. Leta 1589 so registratorju za pomoč pri delu dodelili še adjunkta. V dobi protireformacije v začetku 17. stoletja je protireformacijska komisija iz deželne hiše odpeljala del stanovskega arhiva, predvsem spise, ki so se nanašali na verske zadeve. Ljubljanska škofija je stanovom odpeljano gradivo vrnila v drugi polovici 18. stoletja. V razpravi so navedeni vsi registrator]i deželnih stanov do leta 1747, njihovi adjunkti in drugi uradniki v registraturi, kot akcesisti in protokolisti. Opredeljene so naloge uradnikov v stanovski registraturi, kot so jim jih predpisali stanovi v instrukcijah in sklepih deželnih zborov. Opredeljeno je tudi razmerje med pisarno in arhivom deželnih stanov, deželnega glavarja in ograjnega sodišča.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9930
    • naslov
      • Urad deželne registrature in stanovski arhiv od nastavitve registratorja v 16. stoletju do upravnih reform v času Marije Terezije
      • The Provincial Records Office and the Archives of the Diets from the Appointment of a Registrar in the 16th Century to the Administrative Reforms in the Period of Maria Theresa
    • ustvarjalec
      • Matevž Košir
    • soavtor
      • Andrej Nared (odg. ur.)
    • predmet
      • deželni stanovi
      • arhiv kranjskih deželnih stanov
      • deželna registratura
      • pisarniško poslovanje
      • 16./18. st.
      • provincial estates
      • Carniola
      • 16th-18th century
    • opis
      • In the 15th and 16th centuries, the importance of the provincial diets grew considerably. As a result of this, their administration apparatuses also became much larger. The number of clerks in the provincial and bookkeeping offices grew. Originally, the Diet scribe was responsible for the written material of each respective Diet. However, in order to be able to organise and manage their material better, the Diets appointed a registrar for this task. In 1586, the Diets established an archive in the Provincial House and appointed a registrar to keep their records, whom they provided with an apartment in the same house. In 1589, the Diet appointed an assistant (an adjunct) to the registrar. In the period of the Counter-Reformation in the early 17th century , the Commission of the Counter-Reformation took a part of the archives of the Diets out of the provincial house - mainly documents pertaining to religious matters. In the second half of the 18' century, the Diocese of Ljubljana returned these documents to to the Diets. The article presents a list of all Provincial Diets' registrars up to 1747, as well as the adjuncts and other clerks in the Records Office (German: Registratur), such as Akzesists and Protokollists. The author presents a description of the responsibilities of the clerks in the Records Office as defined by the Assembly of the Provincial Diets in their instructions and decisionsThe relations between the Records Office and the archives of the Diets, the provincial governor and the court for the nobility are also described.
      • V 15. in 16. stoletju se je pomen deželnih stanov vse bolj večal, s tem pa se je večal tudi obseg njihovega pisarniškega poslovanja. Povečalo seje tudi število uradnikov v deželni pisarni in knjigovodstvu. Prvotno je za spisovno gradivo skrbel stanovski pisar. Za boljši red v spisovnem gradivu so stanovi za skrb nad svojimi spisi v deželni hiši leta 1586 uredili arhiv in vanj nastavili registratorja. Zanj so v deželni hiši uredili tudi stanovanje. Leta 1589 so registratorju za pomoč pri delu dodelili še adjunkta. V dobi protireformacije v začetku 17. stoletja je protireformacijska komisija iz deželne hiše odpeljala del stanovskega arhiva, predvsem spise, ki so se nanašali na verske zadeve. Ljubljanska škofija je stanovom odpeljano gradivo vrnila v drugi polovici 18. stoletja. V razpravi so navedeni vsi registrator]i deželnih stanov do leta 1747, njihovi adjunkti in drugi uradniki v registraturi, kot akcesisti in protokolisti. Opredeljene so naloge uradnikov v stanovski registraturi, kot so jim jih predpisali stanovi v instrukcijah in sklepih deželnih zborov. Opredeljeno je tudi razmerje med pisarno in arhivom deželnih stanov, deželnega glavarja in ograjnega sodišča.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2000
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd