/
Serijske publikacije
/
Arhivi
To delo avtorja Matevž Košir je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
V 15. in 16. stoletju se je pomen deželnih stanov vse bolj večal, s tem pa se je večal tudi obseg njihovega pisarniškega poslovanja. Povečalo seje tudi število uradnikov v deželni pisarni in knjigovodstvu. Prvotno je za spisovno gradivo skrbel stanovski pisar. Za boljši red v spisovnem gradivu so stanovi za skrb nad svojimi spisi v deželni hiši leta 1586 uredili arhiv in vanj nastavili registratorja. Zanj so v deželni hiši uredili tudi stanovanje. Leta 1589 so registratorju za pomoč pri delu dodelili še adjunkta. V dobi protireformacije v začetku 17. stoletja je protireformacijska komisija iz deželne hiše odpeljala del stanovskega arhiva, predvsem spise, ki so se nanašali na verske zadeve. Ljubljanska škofija je stanovom odpeljano gradivo vrnila v drugi polovici 18. stoletja. V razpravi so navedeni vsi registrator]i deželnih stanov do leta 1747, njihovi adjunkti in drugi uradniki v registraturi, kot akcesisti in protokolisti. Opredeljene so naloge uradnikov v stanovski registraturi, kot so jim jih predpisali stanovi v instrukcijah in sklepih deželnih zborov. Opredeljeno je tudi razmerje med pisarno in arhivom deželnih stanov, deželnega glavarja in ograjnega sodišča.