logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Od požarne samopomoči do organiziranja gasilskih društev - gasilstvo v drugi polovici 19. stoletja na Celjskem

Avtor(ji):Ivanka Zajc Cizelj
Soavtor(ji):Andrej Nared (odg. ur.)
Leto:2001
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2001, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:gasilstvo, Celje, gasilska društva, gasilci, 19. st., fire-fighting, Celje, 19th century
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Ivanka Zajc Cizelj je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2001-2.pdf
Velikost:18.98MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file306
Odpri
Prenesi
Opis
Boj proti ognjenim zubljem seje začel s stalno naselitvijo in graditvijo prebivališč - sprva kot samopomoč, ki je prerasla v organizirano gasilstvo (najprej v okviru okraja in nato občine), temu pa se je pridružilo tudi protipožarno varstvo. Da bi država poskrbela za organizirano reševanje in gašenje, je sprejela zakonske predpise. Gasilni red, sprejet leta 1857, je zahteval sodelovanje vseh sposobnih krajanov pri reševanju in gašenju. Predvideval je tudi protipožarne oglede in kazni za kršilce gasilnega reda. Namerno podtikanje požara je ovrednotil kot hudodelstvo - kazen je bila odvisna od višine škode in ogroženih človeških življenj; za požar s hudimi posledicami je bil požigalec lahko obsojen celo na smrt. Po sprejetju zakona o društvih leta 1867 so začela nastajati prva gasilska društva, ki so ob podpori občin prevzela reševanje in gašenje. Celjsko Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1871. Gasilsko dejavnost kot delo organiziranih skupin je uzakonil gasilni red leta 1886. Ta je predvideval organizacijo požarne brambe kot javne ali kot privatne ustanove, katere poglavitna naloga je bila varovanje življenja in lastnine prebivalcev.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9871
    • naslov
      • Od požarne samopomoči do organiziranja gasilskih društev - gasilstvo v drugi polovici 19. stoletja na Celjskem
      • From fire precaution self-help to the organisation of fire brigades - fire-fighting in the Celje region in the second half of the 19th century
    • ustvarjalec
      • Ivanka Zajc Cizelj
    • soavtor
      • Andrej Nared (odg. ur.)
    • predmet
      • gasilstvo
      • Celje
      • gasilska društva
      • gasilci
      • 19. st.
      • fire-fighting
      • Celje
      • 19th century
    • opis
      • Fire-fighting began with permanent settlement and building of houses - at first as self-help, which developed into organised fire-fighting (at the beginning in districts and later in municipalities) as well as fire-precaution. To take care of organised rescuing and putting out fires, the state adopted laws. The Fire Regulations, passed in 1857, demanded of all capable citizen to cooperate in rescuing and putting out fires. It had also foreseen fire-watch ing and punishments for law-breakers of the Fire Regulations. Setting on fire was considered a crime - the punishments could have been high or low, depending on the damage caused and the number of lives threatened; for setting on fire with severe consequences one could have been convicted to capital punishment. After the adoption of law on societies in 1867, the first fire brigades were becing established, which, with the support of municipalities, dealt with rescuing and putting out fires. The Celje Voluntary Fire Brigade (Society) was established in 1871. Fire-fighting as organised activity was regulated by the Fire Law in 1886, which foresaw the organisation of fire precaution as public or private institution, which main tasks were the saving of lives and property.
      • Boj proti ognjenim zubljem seje začel s stalno naselitvijo in graditvijo prebivališč - sprva kot samopomoč, ki je prerasla v organizirano gasilstvo (najprej v okviru okraja in nato občine), temu pa se je pridružilo tudi protipožarno varstvo. Da bi država poskrbela za organizirano reševanje in gašenje, je sprejela zakonske predpise. Gasilni red, sprejet leta 1857, je zahteval sodelovanje vseh sposobnih krajanov pri reševanju in gašenju. Predvideval je tudi protipožarne oglede in kazni za kršilce gasilnega reda. Namerno podtikanje požara je ovrednotil kot hudodelstvo - kazen je bila odvisna od višine škode in ogroženih človeških življenj; za požar s hudimi posledicami je bil požigalec lahko obsojen celo na smrt. Po sprejetju zakona o društvih leta 1867 so začela nastajati prva gasilska društva, ki so ob podpori občin prevzela reševanje in gašenje. Celjsko Prostovoljno gasilsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1871. Gasilsko dejavnost kot delo organiziranih skupin je uzakonil gasilni red leta 1886. Ta je predvideval organizacijo požarne brambe kot javne ali kot privatne ustanove, katere poglavitna naloga je bila varovanje življenja in lastnine prebivalcev.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2001
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd