Dolgoletni sodelavec državnega in konferenčnega ministra grofa Leopolda Kolowrata, Leopold Welzl (od leta 1808 von Wellenheim), je leta 1804 po naročilu svojega predpostavljenega napisal "Razmišljanje o izboljšavi avstrijskega gospodarstva". To je bil čas, ko so se vrstile vojne proti Napoleonu in ko je bil finančni položaj zelo napet. Avtor v svojem delu obravnava vse, od ideje o ustanovitvi bank, ki se ukvarjajo z diskontnimi posli (Wechselbank), do prihranka srebra pri izdelavi raznih naprav. Nasprotuje najemanju kreditov v tujini. Poleg tega se Welzl ukvarja tudi z vprašanjem kovancev, saj je med drugim tudi priznan numizmatik. V svojih razmišljanjih razgrne nezaupanje, ki ga mnogi gojijo do finančnih operacij države. Pri tem neizprosno razkrije dejanja menjalcev denarja. Welzl se že takrat zavzema za omejitev avstrijskega papirnatega denarja (Bancozettel), kar se zgodi 7 let kasneje, koje že prepozno, da bi rešili finančni sistem. V okviru izrednih sanacijskih ukrepov (ustanavljanje bank) je zahteval prenehanje favoriziranja določenih skupin državljanov in natančno obveščanje prebivalstva. V njegovem delu najdemo številne moderne ideje, ki zvenijo kot "nadzorni svet" v današnjem smislu. Državna uprava naj bi se v poklicno delo svojih državljanov vmešavala samo v obliki podpore. Welzl je hotel zelo omejiti uvoz luksuznega blaga (kava, sladkor, kakav, čipke, dragi kamni, biseri). Kot najbolj problematično je avtor ocenil odplačilo zadolženosti v tujini. Mnogo teh misli se bo današnjim bralkam in bralcem zdelo znano. Welzlove ideje so v njegovem času priložili aktom.