Razprava opisuje kratek pregled zgodovine zapisnikov duš na območju lavantinske škofije.
Pomemben del zgodovine so pravni predpisi ter škofovski odloki, ki predpisujejo način in obliko
vodenja zapisnikov, kar seje na območju lavantinske škofije poenotilo leta 1859. Zapisniki duš so bili
interne evidence, ki so rabile le dušnemu pastirju za dobro vodenje župnije, zato so opisane splošne
oblike zapisnikov ter njihove značilnosti, pa tudi načini zbiranja podatkov za dopolnitev župnijskih
evidenc.