Avtor je v prispevku orisal temelje razvoja arhivske dejavnosti na mariborskem območju, ki se
odraža predvsem v prizadevanjih Zgodovinskega društva Maribor za varovanje in ohranjanje slovenske
kulturne dediščine, še posebej arhivskega gradiva. V tem okviru so bili pomembni desetletni
napori za vzpostavitev javne mariborske arhivske institucije, ki sojo ustanovili šele leta 1933 in jo
poimenovali Banovinski arhiv v Mariboru. V letih od 1941 do 1952 je bil arhiv priključen Pokrajinskemu
muzeju Maribor, od leta 1952 pa je samostoja institucija z nazivom Pokrajinski arhiv Maribor.
Skozi celotno obdobje izvajanja načrtne in profesionalne arhivske dejavnosti moremo na
obravnavanem območju slediti številnim arhivskim strokovnim izzivom in problemom. Opozoriti pa je
treba na tiste, ki so povezani z zagotavljanjem ustreznih arhivskih prostorov za izvajanje materialnega
varstva ter strokovne obdelave in uporabe raznovrstnega in bogatega arhivskega gradiva.