Po osemnajstih letih sistematičnega evidentiranja arhivskega gradiva med izseljenskimi skupnostmi
v Kanadi avtorica glede na svoje izkušnje z arhivskim, raziskovalnim ter publicističnim delom
pri zbiranju in ohranjanju kulturne dediščine kanadskih Slovencev opozarja na neizogiben propad
pomembnega dela kulturne dediščine slovenskega naroda, ki je nastajala zunaj meja naše ožje
domovine, če ne bomo s terenskim delom tudi v drugih državah nemudoma rešili, kar je še rešiti
mogoče.