logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Kronika in nekrolog loškega samostana klaris - 17. stoletje

Avtor(ji):Damjan Hančič
Soavtor(ji):Matevž Košir (ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2003, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:klarise, ženski redovi, samostani, Škofja Loka, 17. st., kronike, nekrologi, Loke convent, 17th century
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Damjan Hančič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2003-1.pdf
Velikost:22.96MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file309
Odpri
Prenesi
Opis
Kronika klaris obsega format 35 x 20 cm inje vezana v črno usnje z bogatimi reliefnimi odtisi. Pisana je v nemškem jeziku in gotici. Morda nas sam izraz "kronika " lahko nekoliko zavede, saj bi pričakovali, da bomo našli (podobno kot v kroniki marenberških dominikank) zapis oz. opis vseh pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v samostanu in mestu Škofja Loka ter njeni okolici, pa gre v resnici le za vpise vstopov redovnic v samostan in njihovih smrti. Zelo malo zvemo o bolj "posvetnih" in s tem za samo lokalno zgodovinopisje "pomembnejših" stvareh, ki so se zgodile v obdobju, ki ga zajema kronika. Začetek pisanja Kronike sega v leto 1683, vendar zajema dogodke že od leta 1633 dalje, tako da časovno obsega 17. in 18. stoletje. Prvi del Kronike obsega strani od 5 do 92 inje v bistvu beležka, v kateri so zabeleženi datumi redovnih preoblek redovniških kandidatinj in njihovih redovnih zaobljub; drugi del knjige (od 7 do 88) strani je nekrolog ali mliška knjiga; v njej so vpisani datumi (ter ponekod tudi vzroki) smrti loških klaris in opisi lastnosti, s katerimi so se v svojem samostanskem življenju najbolj odlikovale. Vpisi v Kroniko in mrliško knjigo se leta 1782, ko je bil klariški samostan razpuščen, niso končali, saj so vanjo do leta 1891 vpisovale podatke o sprejemu in smrti redovnic tudi loške uršulinke. Kronika klaris je pomembna zato, ker prinaša eno redkih upodobitev klariške redovne obleke, kakršno so imele klarise na Slovenskem v preteklosti. Kronika klaris prinaša na prvi notranji strani tudi najstarejšo znano upodobitev loškega samostana klaris s cerkvijo. V članku je predstavljen prvi del Kronike loških klaris z zapisom vstopov redovnic v 17. stoletju. Gre za predstavitev pomembnega zgodovinskega vira iz zasebnega arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv uršulinskega samostana Sv. Duh pri Škofji Loki.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9608
    • naslov
      • Kronika in nekrolog loškega samostana klaris - 17. stoletje
      • Chronicle and necrology of the Loke convent of the order of st. Clare — 17th century
    • ustvarjalec
      • Damjan Hančič
    • soavtor
      • Matevž Košir (ur.)
    • predmet
      • klarise
      • ženski redovi
      • samostani
      • Škofja Loka
      • 17. st.
      • kronike
      • nekrologi
      • Loke convent
      • 17th century
    • opis
      • The format of the Chronicle of Poor Clares is 35x20 cm. The book is bound in black leather and has beautiful relief ornaments. It is written in German and Gothic. The term "chronicle" can be misleading since one might expect to find (as in the Chronicle of Marenberg Dominicans) records of all the important events that took place in the convent, Škofja Loka and its surroundings, but there are mostly notes on when the nuns entered the convent and when they died. Very little is written about secular andfor the historiography more important events that happened in the period, covered by the Chronicle. The first entries in the Chronicle date back to 1683, but the book already describes the events from the year 1633 onwards, so basically it covers the 17th and 18th centuries. The first part of the Chronicle encompasses pages 5-92 and basically represents a notebook with the dates when candidates were received into a convent and took their vows. The second part of the book (pages 7- 88) is a necrology or a death certificate book with the dates (and sometimes also the causes) of death of the Loka Clares and comments on their greatest achievements in the convent. The entries in the Chronicle and death certificate book continued also after the year 1782, when the convent was dissolved, for Loka Ursulines used it to record their dates of entry into convent and the notes of the nuns' deaths till 1891. The Clares Chronicle is also important because it includes one of the rare pictures of a dress, which was worn by the Clares in Slovenia in the past. On the first page inside the Clares Chronicle there is the oldest known picture of the Loke convent with the church. The paper describes the first part of the Loka Clares Chronicle, which contains the entries of nuns in the convent in the 17th century. It presents an important historical source from private archive material, which is kept in the Archives of the Ursuline Convent in Sv. Duh pri Škofji Loki.
      • Kronika klaris obsega format 35 x 20 cm inje vezana v črno usnje z bogatimi reliefnimi odtisi. Pisana je v nemškem jeziku in gotici. Morda nas sam izraz "kronika " lahko nekoliko zavede, saj bi pričakovali, da bomo našli (podobno kot v kroniki marenberških dominikank) zapis oz. opis vseh pomembnejših dogodkov, ki so se zgodili v samostanu in mestu Škofja Loka ter njeni okolici, pa gre v resnici le za vpise vstopov redovnic v samostan in njihovih smrti. Zelo malo zvemo o bolj "posvetnih" in s tem za samo lokalno zgodovinopisje "pomembnejših" stvareh, ki so se zgodile v obdobju, ki ga zajema kronika. Začetek pisanja Kronike sega v leto 1683, vendar zajema dogodke že od leta 1633 dalje, tako da časovno obsega 17. in 18. stoletje. Prvi del Kronike obsega strani od 5 do 92 inje v bistvu beležka, v kateri so zabeleženi datumi redovnih preoblek redovniških kandidatinj in njihovih redovnih zaobljub; drugi del knjige (od 7 do 88) strani je nekrolog ali mliška knjiga; v njej so vpisani datumi (ter ponekod tudi vzroki) smrti loških klaris in opisi lastnosti, s katerimi so se v svojem samostanskem življenju najbolj odlikovale. Vpisi v Kroniko in mrliško knjigo se leta 1782, ko je bil klariški samostan razpuščen, niso končali, saj so vanjo do leta 1891 vpisovale podatke o sprejemu in smrti redovnic tudi loške uršulinke. Kronika klaris je pomembna zato, ker prinaša eno redkih upodobitev klariške redovne obleke, kakršno so imele klarise na Slovenskem v preteklosti. Kronika klaris prinaša na prvi notranji strani tudi najstarejšo znano upodobitev loškega samostana klaris s cerkvijo. V članku je predstavljen prvi del Kronike loških klaris z zapisom vstopov redovnic v 17. stoletju. Gre za predstavitev pomembnega zgodovinskega vira iz zasebnega arhivskega gradiva, ki ga hrani Arhiv uršulinskega samostana Sv. Duh pri Škofji Loki.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd