Po obnovitvi arhivske službe v Škofji Loki, ko se je leta 1967 arhiv odcepil od muzeja v Škofji Loki in priključil Zgodovinskemu arhivu v Ljubljani, je kmalu dozorela misel, da je potrebno iz bogate loške arhivske zakladnice pričeti načrtno obdelovati in objavljati vire, predvsem take, ki se do sedaj niso dosti uporabljali. To pa so v našem primeru zemljiške knjige, ki so v uporabi še danes. Loška zemljiška knjiga za mestne zadeve še ni bila uporabljena in je bi la tako mrtev kapital, ki za tekočo rabo ni bil več koristen in ga je sodišče v Škofji Loki po zadnji vojni odstopilo muzeju, ta pa po reorganizaciji arhivske službe loškemu arhivu.

Za obdelavo zemljiških knjig za mestni predel in predmestja me je navdušil moj takratni ravnatelj dr. Sergij Vilfan, ki je sam sodeloval pri začetni metodi dela, na modelu, ki sva ga skupaj preskusi la na nekaterih hišah v Karlovcu. Z novejšimi podatki za loške hiše, zbranih na sodišču v Škofji Loki, se je takrat ukvarjal tudi profesor France Planina, ki mi je velikodušno odstopil podatke. Govore o lastnikih zadnjih 100 let. Po odhodu dr. Vilfana za profesorja na pravno fakulteto leta 1972 in zaradi moje zaposlenosti in drugih nalog je delo zastalo do leta 1980. V tem letu smo ponovno preverili vse podatke, nadaljevali z deli na sodišču v Škofji Loki in še enkrat dopolnili Planinove izpiske, ki so se v osmih letih ponekod že spremenili. Ker se zadnji podatki iz prve serije zemljiške knjige niso ujemali s podatki s sodišča, smo jih še enkrat preverili in uskladili. Da bi bila podoba, ki smo jo dobili iz zemljiških knjig, še bolj živa, smo za našo knjigo pritegnili še druge vire, o katerih pa pozneje.

V prvem delu Knjige hiš poročam o hišah v loških predmestjih. Predmestij sem se lotil zaradi tega, ker so manj zahtevna. Ob metodi, ki se je tu izoblikovala, bom pomisleke drugih strokovnjakov, kritične pripombe, dodatke in dobre ideje rade volje vključil v drugi del knjige za Mesto …