Prispevek obravnava šest slovenskih prisežnih obrazcev s Štajerskega, nastalih v časovnem
razponu od 70. let 17. do začetka 19. stoletja. Pet jih je bilo doslej še neevidentiranih in
neobjavljenih, pri tem pa je vsebina enega od njih znana v starejši različici oz. predlogi. Dokumente
bi glede na krajevni izvor in jezikovno-pravopisne poteze lahko razdelili v dve skupini. V prvo sodijo
obrazci iz Gradca, pisani v osrednjeslovenskem (kranjskem) jeziku; prvi je v rabi pri notranjeavstrijski
vladi, drugi (v dveh različicah) pa pri deželnih stanovih. Drugo skupino sestavljajo tri
prisege iz mestnega arhiva mesteca Ormož tik ob hrvaški meji; dve sta namenjeni priseganju na novo
sprejetih meščanov in tretja mestnih svetnikov. Starejši dve, zapisani okoli leta 1700, kažeta izrazite
poteze sosednega (hrvaško)kajkavskega knjižnega jezika. Tretja ima, nasprotno, več vzhodnoštajerskih
značilnosti, vse tri pa so pod izrazitim vplivom kajkavskega pravopisa. Obravnava se dotika tudi
vprašanja rabe pojma hrvaški za slovenske obmejne govore ormoške okolice.