Predogledna slika

Kje je arhivsko gradivo izseljenskih društev v Franciji in Luksemburgu?

Avtor(ji): Drnovšek, Marjan
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2004
Založnik(i): Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Matevž Košir (urednik)


  • Podroben opis

    Terensko raziskovanje ohranjenosti in odnosa do izseljenskega arhivskega gradiva slovenskih društev (delno tudi knjižnega in muzealskega) v Franciji in Luksemburgu maja 2003 je pokazalo, da je arhivsko gradivo slabo ohranjeno, in da je to posledica pogleda nanj kot na aktualno gradivo in ne kot na del kulturne dediščine priseljenske in izseljenske države. Velik prelom je pomenil razkroj Jugoslavije, saj so mnoga društva "ugasnila" in z njimi tudi njihovo gradivo. Nekatere kategorije društvenega gradiva hranijo upravni ali sodni organi priseljenske države kot dokumentacijo, ki so jo sicer morala društva obvezno pošiljati (statuti, seznami članov, zapisniki občnih zborov, finančna poročila ipd.). Vendar to ne kaže vse društvene dejavnosti. V Franciji postajajo društva vedno bolj francoska, kar ne pomeni, da bodo imela večji posluh za hrambo lastnega arhivskega gradiva. Spreminja se tudi njihova vsebina, saj je od nekdanjih kulturnih, izobraževalnih, socialnih in družabnih funkcij živa le še slednja, z izjemo pevskih zborov pri nekaterih društvih in sicer vedno bolj pojenjajočega pouka slovenskega jezika. Mladine delo v društvih ne zanima. Obstoječe arhivsko gradivo društev in posameznikov bi bilo lahko zbrano v nastajajočem kulturnem centru v Parizu, a je to težko pričakovati, kot tudi sistematično pomoč iz Slovenije pri iskanju, popisovanju in ureditvi ali prenosu gradiva v Slovenijo.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/9508
    • dcterms:title
      • Kje je arhivsko gradivo izseljenskih društev v Franciji in Luksemburgu?
    • dcterms:creator
      • Marjan Drnovšek
    • dcterms:subject
      • izseljenci
      • društva
      • Francija
      • Luksemburg
      • arhivi
      • izseljenski arhivi
      • izseljenske organizacije
      • etnična identeta
      • Slovene immigrants
      • France
      • Luxembourg
      • immigrant archives
      • immigrant organisations
      • ethnic identity
    • dcterms:abstract
      • Field research on the preservation and attitude towards the emigrant archival materials of the Slovene societies (partly also library and museum materials) in France and Luxembourg in May 2003 showed that the archival materials are poorly preserved as they are regarded as material of momentary interest and not as a part of the cultural heritage of the emigrant and immigrant country. The disintegration of Yugoslavia was a breaking point, as many societies vanished together with their materials. Some categories of materials are kept by the administrative and judicial organs of the immigrant country, since the societies had to provide some documentation (statutes, member lists, records ofgeneral meetings, financial reports, etc.). However, this does not reflect the whole range of a society's activity. In France, societies are becoming increasingly French, but this does not mean that they are willing to preserve even their own archival materials. Their activities are changing as well. Societies that once performed cultural, educational and social functions only support the latter, with the exception of some choirs and quickly fading Slovene language courses. The young show no interest to work in the societies. In view of the preservation of the existing archival materials of societies and individuals, it would be possible to gather the materials in the Cultural centre in Paris, which is soon to be established, but this more of an illusion. Another possibility would be systematic help from Slovenia in searching for, documenting and organising the materials, or sending them to Slovenia.
      • Terensko raziskovanje ohranjenosti in odnosa do izseljenskega arhivskega gradiva slovenskih društev (delno tudi knjižnega in muzealskega) v Franciji in Luksemburgu maja 2003 je pokazalo, da je arhivsko gradivo slabo ohranjeno, in da je to posledica pogleda nanj kot na aktualno gradivo in ne kot na del kulturne dediščine priseljenske in izseljenske države. Velik prelom je pomenil razkroj Jugoslavije, saj so mnoga društva "ugasnila" in z njimi tudi njihovo gradivo. Nekatere kategorije društvenega gradiva hranijo upravni ali sodni organi priseljenske države kot dokumentacijo, ki so jo sicer morala društva obvezno pošiljati (statuti, seznami članov, zapisniki občnih zborov, finančna poročila ipd.). Vendar to ne kaže vse društvene dejavnosti. V Franciji postajajo društva vedno bolj francoska, kar ne pomeni, da bodo imela večji posluh za hrambo lastnega arhivskega gradiva. Spreminja se tudi njihova vsebina, saj je od nekdanjih kulturnih, izobraževalnih, socialnih in družabnih funkcij živa le še slednja, z izjemo pevskih zborov pri nekaterih društvih in sicer vedno bolj pojenjajočega pouka slovenskega jezika. Mladine delo v društvih ne zanima. Obstoječe arhivsko gradivo društev in posameznikov bi bilo lahko zbrano v nastajajočem kulturnem centru v Parizu, a je to težko pričakovati, kot tudi sistematično pomoč iz Slovenije pri iskanju, popisovanju in ureditvi ali prenosu gradiva v Slovenijo.
    • dcterms:publisher
      • Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Matevž Košir (urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:714
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf