Predogledna slika

Izkušnja ZRS Koper pri izvajanju ciljno-raziskovalnega projekta Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri slovenskih izseljencih

Avtor(ji): Kalc, Aleksej
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2004
Založnik(i): Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Soavtor(ji): Matevž Košir (urednik)


  • Podroben opis

    Prispevek predstavlja smernice in obračun dela Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (Univerza, na Primorskem) na zgoraj navedenem ciljno-raziskovalnem projektu. Izvajanje je potekalo v Avstraliji in Italiji, cilja pa sta bila: 1) evidentiranje in popisovanje dokumentarne dediščine slovenskih institucij in 2) terensko evidentiranje in zbiranje gradiva osebnega značaja ter videozapisovanje ustnih pričevanj. ZRS Koper je izbral tak pristop, upoštevajoč pomembnost osebnega gradiva (korespondence, fotografij, dnevniških zapisov ipd.) in zgodovinskega spomina kot dokumentarne dediščine, ter potrebo, da se tovrstno gradivo, ki največkrat ne najde poti v arhivske ustanove, vsaj delno reši pred izginotjem in pozabo. Pozornost je bila posvečena v večji meri Avstraliji. Delo je potekalo v tesnem sodelovanju s tamkajšnjimi slovenskimi organizacijami ter posamezniki. Na podlagi vprašalnikov je bilo bolj ali manj natančno opisanih 10 arhivov ustanov v državah Viktorija in Queensland. Ugotovljeni so bili stanje, potrebe in perspektive hranjenja kot tudi pogoji za zbiranje in bogatenje dokumentarne dediščine organizacij in posameznikov. V tem smislu izstopajo Historični arhiv Slovencev v Avstraliji (HASA) pri Slovenskem društvu Melbourne, Arhiv slovenskega verskega središča sv. Cirila in Metoda v Melbournu in Zgodovinski arhiv Slovencev v Queenslands Druge točke projekta se je ZRS Koper lotil predvsem zato, da bi preveril možnosti in preizkusil nekatere metode, ki bi omogočale sistematično zbiranje osebne dokumentacije oziroma Zgodovinskega spomina. Opravljen je bil poizkus digitalnega snemanja in katalogizacije gradiva v zasebni lasti za oblikovanje virtualnega arhiva. Z videotehniko je bilo posnetih 12 življenjskih zgodb oziroma pričevanj. Tako organizacijsko kot terensko delo je poleg omenjenih rezultatov navrglo bogate izkušnje in vrsto ugotovitev, koristnih za nadaljnje delo pri ohranjanju dokumentarnih dokazov slovenske prisotnosti po svetu, za strategijo obravnavanja te problematike s strani kulturnih delavcev v izseljenstvu in v matični državi ter za ovrednotenje dediščine v kulturne in znanstvene namene.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/9507
    • dcterms:title
      • Izkušnja ZRS Koper pri izvajanju ciljno-raziskovalnega projekta Stanje arhivskega, muzejskega in knjižničnega gradiva pri slovenskih izseljencih
    • dcterms:creator
      • Aleksej Kalc
    • dcterms:subject
      • slovenski izseljenci
      • Avstralija
      • izseljenski arhivi
      • izseljenske organizacije
      • etnična identiteta
      • Slovene immigrants
      • Australia
      • immigrant archives
      • immigrant organisations
      • ethnic identity
    • dcterms:abstract
      • This paper discusses the guidelines and activities of the Science and Research Centre Koper (SRC, University of Primorska) in the goal-oriented research project. The implementation of our project took place in Australia and Italy, with two objectives: 1) recording and listing the documentary heritage of Slovene institutions and 2) field work in recording and collecting materials of personal nature and video recording of oral testimonies. SRC Koper chose this approach due to the importance ofpersonal materials (correspondence, photographs, diary entries, etc.) and of historical memory as documentary heritage, and the need to at least partly save from disappearance and oblivion the materials that seldom find their way to the archival institutions. Our attention was mainly focused on Australia where we worked closely with local Slovene organisations and individuals. 10 archives of institutions in Victoria and Queensland were more or less described in detail using surveys. The needs and future perspectives of preservation as well as the conditions for collecting and enriching the documentary heritage of the organisations and individuals were identified. Particularly active in this field are Historical Archives for Slovenian Australians (HASA) with the Slovene Society of Melbourne, Archives of the Slovene Religious Centre of St. Cyril and Method in Melbourne and the Archives for Slovenian Australians in Queensland. SRC Koper started the second part of the project with the aim to test the possibilities and to try out several methods that would enable systematic collecting ofpersonal documentation, i.e. historical memory. A test of digital recording and cataloguing of privately owned materials was made to set up virtual archives. Using video equipment, further 12 life-stories, i.e. testimonies were recorded. Both organisational and inthe- field implementation of the project produced abovementioned results, gave us rich experience and offered a number of conclusions, useful for future work in the preservation of documentary evidence of the Slovene presence around the world, for the strategy used by cultural workers living abroad and by their native country in approaching these issues, andfor the evaluation of the heritage for cultural and scientific purposes.
      • Prispevek predstavlja smernice in obračun dela Znanstveno-raziskovalnega središča Koper (Univerza, na Primorskem) na zgoraj navedenem ciljno-raziskovalnem projektu. Izvajanje je potekalo v Avstraliji in Italiji, cilja pa sta bila: 1) evidentiranje in popisovanje dokumentarne dediščine slovenskih institucij in 2) terensko evidentiranje in zbiranje gradiva osebnega značaja ter videozapisovanje ustnih pričevanj. ZRS Koper je izbral tak pristop, upoštevajoč pomembnost osebnega gradiva (korespondence, fotografij, dnevniških zapisov ipd.) in zgodovinskega spomina kot dokumentarne dediščine, ter potrebo, da se tovrstno gradivo, ki največkrat ne najde poti v arhivske ustanove, vsaj delno reši pred izginotjem in pozabo. Pozornost je bila posvečena v večji meri Avstraliji. Delo je potekalo v tesnem sodelovanju s tamkajšnjimi slovenskimi organizacijami ter posamezniki. Na podlagi vprašalnikov je bilo bolj ali manj natančno opisanih 10 arhivov ustanov v državah Viktorija in Queensland. Ugotovljeni so bili stanje, potrebe in perspektive hranjenja kot tudi pogoji za zbiranje in bogatenje dokumentarne dediščine organizacij in posameznikov. V tem smislu izstopajo Historični arhiv Slovencev v Avstraliji (HASA) pri Slovenskem društvu Melbourne, Arhiv slovenskega verskega središča sv. Cirila in Metoda v Melbournu in Zgodovinski arhiv Slovencev v Queenslands Druge točke projekta se je ZRS Koper lotil predvsem zato, da bi preveril možnosti in preizkusil nekatere metode, ki bi omogočale sistematično zbiranje osebne dokumentacije oziroma Zgodovinskega spomina. Opravljen je bil poizkus digitalnega snemanja in katalogizacije gradiva v zasebni lasti za oblikovanje virtualnega arhiva. Z videotehniko je bilo posnetih 12 življenjskih zgodb oziroma pričevanj. Tako organizacijsko kot terensko delo je poleg omenjenih rezultatov navrglo bogate izkušnje in vrsto ugotovitev, koristnih za nadaljnje delo pri ohranjanju dokumentarnih dokazov slovenske prisotnosti po svetu, za strategijo obravnavanja te problematike s strani kulturnih delavcev v izseljenstvu in v matični državi ter za ovrednotenje dediščine v kulturne in znanstvene namene.
    • dcterms:publisher
      • Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Matevž Košir (urednik)
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:714
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf