logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Razprave in gradivo

Spreminjajoči se pomen vsebine kriterijev opredeljevanja (narodnih) manjšin

Avtor(ji):Petra Roter
Soavtor(ji):Boris Jesih (odg. ur.)
Leto:2008
Založnik(i):Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Vir(i):Razprave in gradivo, 2008, št. 56-57
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:narodna manjšina, definicija, mednarodno varstvo manjšin, mednarodne institucije, national minority, definition, international minority protection, international institutions
Datoteke (1)
Ime:Razprave_in_gradiva-56-57.pdf
Velikost:5.26MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file400
Odpri
Prenesi
Opis

Prispevek analizira razvoj pojmovanja narodnih manjšin in pristope k identifikaciji manjšin, ki so upravičene do posebnega varstva. S pomočjo obširne analize različnih primarnih virov prispevek obravnava razumevanje manjšin od obdobja Društva narodov do vključno sedanjega režima za varstvo narodnih manjšin, in sicer na podlagi analize treh načinov opredeljevanja manjšin iz tega obdobja, ki so v prispevku opredeljeni kot pravni, normativni in implementacijski. Prispevek pokaže, prvič, da se je sčasoma kljub odsotnosti konsenzualne definicije manjšin utrdilo prepričanje, da je za identifikacijo manjšin potreben obstoj objektivno različnih skupnosti ter volja njihovih članov, da ohranjajo svojo posebno identiteto, hkrati pa samo priznanje obstoja manjšine nima konstitutivnega pomena – torej obstoj manjšine ni odvisen od njenega priznanja. In drugič, da se je pojmovanje manjšin na mednarodni ravni razvijalo tako, da razumevanje upravičencev do varstva manjšin v veliki meri presega tradicionalno pojmovanje narodnih manjšin kot zgodovinskih, ozemeljsko strnjenih skupnosti, ki so trdno (z državljanstvom) in dolgotrajno povezane z državo, v kateri njihovi pripadniki živijo. Takšno razumevanje posledično vpliva na varstvo manjšin v praksi.

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9495
    • naslov
      • Spreminjajoči se pomen vsebine kriterijev opredeljevanja (narodnih) manjšin
      • The Changing Significance of the Criteria for (National) Minority Identification
    • ustvarjalec
      • Petra Roter
    • soavtor
      • Boris Jesih (odg. ur.)
    • predmet
      • narodna manjšina
      • definicija
      • mednarodno varstvo manjšin
      • mednarodne institucije
      • national minority
      • definition
      • international minority protection
      • international institutions
    • opis
      • The article analyses the development of minority identification and different approaches towards identification of minorities as objects of minority protection. Based on a comprehensive analysis of numerous primary sources (documents), the article studies the prevailing understandings of minorities in the period from the League of Nations to the contemporary post-Cold War international regime for national minority protection. Three prevailing approaches to minority identification can be traced in this period; they are identified as the legal, the normative and the implementational approach. The article shows, firstly, that although there is no consensual definition of the term minority, there appears to be an agreement that for minority identification, two criteria need to be met: the de facto existence of distinct communities, and the willingness/desire of persons belonging to them to preserve their distinct identity. Also, recognition of minorities in itself has no constitutive significance: a minority’s existence is not dependent on its formal recognition by the relevant authorities. The article shows, secondly, that the criteria (their contents, significance and their meaning) for minority identification in the international community have gradually changed to the extent that the contemporary understanding of the objects of minority protection extends beyond the traditional one referring to historical, territorially based national minorities, whose members maintain firm and long-lasting ties with the state of their residence (i.e. are citizens and live permanently for a long time in that state). In turn, such changing significance of the criteria for minority identification has affected minority protection in practice.
      • Prispevek analizira razvoj pojmovanja narodnih manjšin in pristope k identifikaciji manjšin, ki so upravičene do posebnega varstva. S pomočjo obširne analize različnih primarnih virov prispevek obravnava razumevanje manjšin od obdobja Društva narodov do vključno sedanjega režima za varstvo narodnih manjšin, in sicer na podlagi analize treh načinov opredeljevanja manjšin iz tega obdobja, ki so v prispevku opredeljeni kot pravni, normativni in implementacijski. Prispevek pokaže, prvič, da se je sčasoma kljub odsotnosti konsenzualne definicije manjšin utrdilo prepričanje, da je za identifikacijo manjšin potreben obstoj objektivno različnih skupnosti ter volja njihovih članov, da ohranjajo svojo posebno identiteto, hkrati pa samo priznanje obstoja manjšine nima konstitutivnega pomena – torej obstoj manjšine ni odvisen od njenega priznanja. In drugič, da se je pojmovanje manjšin na mednarodni ravni razvijalo tako, da razumevanje upravičencev do varstva manjšin v veliki meri presega tradicionalno pojmovanje narodnih manjšin kot zgodovinskih, ozemeljsko strnjenih skupnosti, ki so trdno (z državljanstvom) in dolgotrajno povezane z državo, v kateri njihovi pripadniki živijo. Takšno razumevanje posledično vpliva na varstvo manjšin v praksi.
    • založnik
      • Inštitut za narodnostna vprašanja
    • datum
      • 2008
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd