Izgradnja države v postsovjetski Armeniji: vloga diaspore v demokratizaciji Republike Armenije, 1991–2008

Avtor(ji): Danielyan, Hamazasp
Jezik: angleški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2008
Založnik(i): Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Soavtor(ji): Boris Jesih (odgovorni urednik)


  • Podroben opis

    Kar dve tretjini etničnih Armencev živita zunaj meja Armenije. Armenske skupnosti so raztresene po vsem svetu – od Kanade do Avstralije in od Argentine do Sibirije. Geneza armenske diaspore ("Spyurq") sega v srednji vek, večji del eksodusa Armencev iz domovine pa je posledica dveh ključnih dogodkov: genocida v zahodni Armeniji leta 1915, ki ga je zakrivila vlada Mladoturkov, in sovjetizacije vzhodne Armenije (1920), ki je bila poprej del carske Rusije. Kljub široki geografski razpršenosti emigracije pa so se armenske skupnosti razvile in obdržale vse do današnjih dni. Namen našega prispevka je (1) oceniti vpliv diaspore na državotvorni proces v novoustanovljeni republiki Armeniji, kakor tudi (2) razčleniti odnos armenske vlade do vključitve diaspore v politične procese v Armeniji. Najprej bomo osvetlili zgodovino Armenije skozi percepcijo diaspore, predvsem vlogo političnih strank diaspore v pridobitvi neodvisnosti in izgradnji nove armenske državnosti konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Armenija in diaspora imata namreč za seboj že več kot desetletno zgodovino intenzivnega komuniciranja. Leta 2005 je Armenija sprejela ustavne amandmaje, ki Armencem v diaspori ponujajo možnost pridobitve dvojnega državljanstva, čeprav ni jasno, v kolikšni meri si ti sploh želijo vrnitve v domovino oziroma večje udeleženosti v političnem življenju Armenije. Članek v nadaljevanju osvetljuje tudi odziv diaspore na povolilno dogajanje v Armeniji februarja in marca leta 2008.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/9490
    • dcterms:title
      • Izgradnja države v postsovjetski Armeniji: vloga diaspore v demokratizaciji Republike Armenije, 1991–2008
    • dcterms:alternative
      • The State-Building Process of Post-Soviet Armenia: the Role of the Diaspora in the Democratization of the Republik of Armenia, 1991–2008
    • dcterms:creator
      • Hamazasp Danielyan
    • dcterms:subject
      • odnosi med Armenijo in diasporo
      • izgradnja države
      • demokratizacija
      • Armenia Diaspora relations
      • state building
      • democratization
    • dcterms:abstract
      • Two thirds of ethnic Armenians live outside of Armenia. Armenian communities are scattered throughout the world – from Canada to Australia and from Argentina to Siberia. The genesis of the Armenian Diaspora ("Spyurq") started in the Middle Ages, but the majority of Armenian exodus from their homeland occurred as a result of two events: the 1915 Genocide in Western Armenia carried out by the Government of the Young Turks, and the Sovietization of Eastern Armenia (1920) which was previously part of the Russian Empire. Despite the chain of events, and the wide geographic range of emigration they caused, Armenian communities have developed and sustained themselves globally. The aim of this paper is (1) to evaluate the influence of Diaspora on the state building process in the newly independent Republic of Armenia and (2) to analyze the Government of Armenia’s (GoA) position on the inclusion of the Diaspora in the Armenian political processes. The historical perception of Diasporan politics towards Armenia will be presented first, including the role of the Diasporan political parties in reinventing the independence and building new statehood in Armenia at the end of 1980s and the beginning of 1990s. Since independence, relations between Armenia and the Diaspora have evolved through more than a decade long intensive interactions. The opportunity to obtain dual citizenship was proposed to Diasporan Armenians through amendments made to the Constitution of Armenia in 2005. Despite this action, it remains unclear to what extent Diasporan Armenians are committed to repatriation or a stronger presence in the political life of Armenia. This paper will then focus on a case study of Diasporan organizations’ reaction to the post-electoral developments that unfolded in Armenia in February–March 2008.

      • Kar dve tretjini etničnih Armencev živita zunaj meja Armenije. Armenske skupnosti so raztresene po vsem svetu – od Kanade do Avstralije in od Argentine do Sibirije. Geneza armenske diaspore ("Spyurq") sega v srednji vek, večji del eksodusa Armencev iz domovine pa je posledica dveh ključnih dogodkov: genocida v zahodni Armeniji leta 1915, ki ga je zakrivila vlada Mladoturkov, in sovjetizacije vzhodne Armenije (1920), ki je bila poprej del carske Rusije. Kljub široki geografski razpršenosti emigracije pa so se armenske skupnosti razvile in obdržale vse do današnjih dni. Namen našega prispevka je (1) oceniti vpliv diaspore na državotvorni proces v novoustanovljeni republiki Armeniji, kakor tudi (2) razčleniti odnos armenske vlade do vključitve diaspore v politične procese v Armeniji. Najprej bomo osvetlili zgodovino Armenije skozi percepcijo diaspore, predvsem vlogo političnih strank diaspore v pridobitvi neodvisnosti in izgradnji nove armenske državnosti konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Armenija in diaspora imata namreč za seboj že več kot desetletno zgodovino intenzivnega komuniciranja. Leta 2005 je Armenija sprejela ustavne amandmaje, ki Armencem v diaspori ponujajo možnost pridobitve dvojnega državljanstva, čeprav ni jasno, v kolikšni meri si ti sploh želijo vrnitve v domovino oziroma večje udeleženosti v političnem življenju Armenije. Članek v nadaljevanju osvetljuje tudi odziv diaspore na povolilno dogajanje v Armeniji februarja in marca leta 2008.

    • dcterms:publisher
      • Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
    • dcterms:contributor
      • Boris Jesih (odgovorni urednik)
    • dcterms:date
      • 2008
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:816
    • dcterms:language
      • eng
    • dcterms:isPartOf