Ustanovni občni zbor Slovenske čitalnice v Škednju (v predmestju Trsta) je bil 17. junija 1897 v gostilni Gašperja Sancina. Tam je nato Slovenska čitalnica (včasih zapisana tudi kot Slovanska čitalnica) delovala dve leti, saj je imela na razpolago dvorano v prvem nadstropju nad gostilno. V maju 1899 se je preselila v hišo Mihaela Sancina pred cerkvijo, kjer je imelo svoje prostore Gospodarsko društvo. Čitalnica je imela na razpolago eno sobo. Leta 1903 je Gospodarsko društvo kupilo stavbo, ki je postala sedež zadruge. Tja se je 1. februarja 1903 preselila tudi Slovenska čitalnica, kjer je nato ostala vse do nasilnega razpusta v letu 1927. Glavni pobudnik za ustanovitev nove čitalnice v Škednju je bil učitelj in gospodarstvenik Drago Godina, ki je postal tudi prvi predsednik čitalnice. Ostali predsedniki so bili še Lovrenc Flego, Benedikt Godina in Srečko Šuman. Glavna skrb je bila nakup knjig za čitalnico in pridobivanje novih članov. Tako je v prvih petih letih delovanja čitalnica štela okrog 100 članov in nakupila (ali drugače pridobila) okrog 700 knjig. Čitalnica je bila naročena tudi na številne slovenske in hrvaške knjige ter na knjižne zbirke Slovenske matice, Mohorjeve družbe in Matice Hrvatske. V sklopu čitalnice je delovala tamburaška skupina. Višek delovanja Slovenske čitalnice je bil v letih 1904-1914. Prva vojna vihra je delovanje seveda ohromila. Po vojni je čitalnica zaživela, vendar je bil pritisk oblasti viden pri vsakem koraku. Delovanje čitalnice je bilo otežkočeno in stalno pod vprašajem, dokler ni bila nasilno razpuščena z odlokom fašističnih oblasti v letu 1927.Milan Pahor