logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Goriška bratovščina sv. Nikolaja in njen urbar iz leta 1520


Avtor(ji):Vojko Pavlin
Soavtor(ji):Matevž Košir (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Vojko Pavlin je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2005-2.pdf
Velikost:26.57MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Cerkvene bratovščine so bile nekdaj nepogrešljiv segment v religioznem in družbenem življenju. Razširjenost v poznem srednjem veku ni bila tuja goriškemu deželnemu središču. K bolj ali manj dokumentiranim bratovščinam v Gorici okoli leta 1500 ("vsegoriška" bratovščina sv. Rešnjega telesa, "cehovska bratovščina" sv. Marije in sv. Mihaela iz leta 1455, bratovščina goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana ter domnevno bratovščina hospicija sv. Marije in sv. Erazma) spada tudi bratovščina sv. Nikolaja, omenjena leta 1482. Urbar bratovščine sv. Nikolaja iz leta 1520, ki ga med Starimi fondi hrani goriška Državna posoška knjižnica (Biblioteca Statale Isontina, Fondi antichi), nekoliko osvetljuje sestavo te korporacije. Število članov (glede na navedbo plačnikov "članarine" jih je bilo v tem letu štirideset) je sicer razmeroma majhno, posebno v primerjavi z bratovščino Rešnjega telesa, ki je združevala socialno gledano različne sloje prebivalstva, krajevno pa tudi ni bila omejena le na Gorico, kot je vsaj v veliki meri značilno za bratovščino sv. Nikolaja, ki glede na več izpričanih prebivalcev deželnega središča, med katerimi so se nekateri zapisali kot nosilci najpomembnejših funkcij v mestu (gastald, mestni sodnik), daje videz izrazite meščanske korporacije. Iz urbarja sicer odseva predvsem gospodarska, a tudi finančna podoba bratovščine, kajti v ospredju je prikaz dohodkov in odhodkov te institucije. Dohodki so pritekali bodisi v denarju (pretežno od štirinajstih ali petnajstih domov) bodisi v naturalijah (v žitu in delno olju) od zemljiških parcel, večinoma v goriški okolici. Izdatki so bili vezani na kupovanje potrebne bogoslužne opreme in za plačilo duhovnikoma (kaplanu in vikarju) ter še kakšnemu bogoslužnemu sodelavcu, pa tudi sestavljalcu urbarja - "keinerju" (kletarju oz. ključarju). "Keiner" Andrej Romer je leta 1520 zabeležil negativno bilanco, razlog za majhen primanjkljaj pa je bil očitno v še vedno vidnih posledicah nedavne habsburško-beneške vojne, saj je terjala svoj davek tudi v kakšni opustošeni in opuščeni bratovščinski hiši.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9381
    • naslov
      • Goriška bratovščina sv. Nikolaja in njen urbar iz leta 1520
      • Gorizia St. Nicholas brotherhood and their register of land property from the year 1520
    • ustvarjalec
      • Vojko Pavlin
    • soavtor
      • Matevž Košir (ur.)
    • predmet
      • cerkvene bratovščine
      • bratovščina sv. Nikolaja
      • Gorica
      • urbar
      • Državna posoška knjižnica (Biblioteca Statale Isontina)
      • church brotherhoods
      • the brotherhood of St. Nicholas
      • Gorizia
      • register of land property
      • State Isonzo Library (Biblioteca Statale Isontina)
    • opis
      • In their time, church brotherhoods used to be an indispensable segment of the religious and social life. In the late Middle Ages, their widespread presence was not unknown to the Gorizia province center either. The brotherhood of St. Nicholas, first mentioned in the year 1482, belongs among the more or less precisely documented brotherhoods in Gorizia around the year 1500 ("all-Gorizia" brotherhood of Corpus Christi, "brotherhood of the guild" St. Mary and St. Michael from the year 1455, the brotherhood of Gorizia patrons St. Hilarius and St. Tatianus and the reputed hospice brotherhood ofSt. Mary and St. Erasmus). The register of land property of St. Nicholas brotherhood from the year 1520, which has been deposited within the Old record funds of documents in the Gorizia State Isonzo Library (Bibliotheca Statale Isontina, Fondi antichi), throws some light upon the composition of that corporate body. The number of members (taking into account the individual statement of the payers of the "membership fee", there were fourty members that year) was namely comparatively small, and even smaller, when compared to the membership of brotherhood of Corpus Christi which, from the social point of view, incorporated heterogeneous social classes of the population, and locally it was not limited to Gorizia only, which is to a high degree characteristic of the brotherhood of St. Nicholas which, according to the testimony of several inhabitants of the province centre, among whom some had served in the most important offices of the town (gustala, the town judge), apparently gives an impression of a distinctive civic corporation. Otherwise, the economic and financial status of the brotherhood is mostly reflected from the register of land property, the reason being that the review of the revenues and expenses had been given the central and the most important role. The revenues came either in cash (mostlyfrom fourteen to fifteen homes), or in kind (cereals and partly oil) from the land parcels, mostly from the surrounding countryside of Gorizia. The expenses recorded were related with the purchase of the necessary worship equipment and for payments to both priests (the curate and the vicar) and some other worship collaborators as well as the scrivener of the register of land property — the waiter (the cellarman "respectively the locker"). In the year 1520, the waiter, Andreas Romer, recorded an unfavourable balance of accounts, the reason for the small deficit having been obviously the effect of the still discernible consequences of the quite recent Habsburg-Venetian war, which claimed its impost in theform ofa certain number ofdevastated and abandoned brotherhood's houses.
      • Cerkvene bratovščine so bile nekdaj nepogrešljiv segment v religioznem in družbenem življenju. Razširjenost v poznem srednjem veku ni bila tuja goriškemu deželnemu središču. K bolj ali manj dokumentiranim bratovščinam v Gorici okoli leta 1500 ("vsegoriška" bratovščina sv. Rešnjega telesa, "cehovska bratovščina" sv. Marije in sv. Mihaela iz leta 1455, bratovščina goriških zavetnikov sv. Hilarija in Tacijana ter domnevno bratovščina hospicija sv. Marije in sv. Erazma) spada tudi bratovščina sv. Nikolaja, omenjena leta 1482. Urbar bratovščine sv. Nikolaja iz leta 1520, ki ga med Starimi fondi hrani goriška Državna posoška knjižnica (Biblioteca Statale Isontina, Fondi antichi), nekoliko osvetljuje sestavo te korporacije. Število članov (glede na navedbo plačnikov "članarine" jih je bilo v tem letu štirideset) je sicer razmeroma majhno, posebno v primerjavi z bratovščino Rešnjega telesa, ki je združevala socialno gledano različne sloje prebivalstva, krajevno pa tudi ni bila omejena le na Gorico, kot je vsaj v veliki meri značilno za bratovščino sv. Nikolaja, ki glede na več izpričanih prebivalcev deželnega središča, med katerimi so se nekateri zapisali kot nosilci najpomembnejših funkcij v mestu (gastald, mestni sodnik), daje videz izrazite meščanske korporacije. Iz urbarja sicer odseva predvsem gospodarska, a tudi finančna podoba bratovščine, kajti v ospredju je prikaz dohodkov in odhodkov te institucije. Dohodki so pritekali bodisi v denarju (pretežno od štirinajstih ali petnajstih domov) bodisi v naturalijah (v žitu in delno olju) od zemljiških parcel, večinoma v goriški okolici. Izdatki so bili vezani na kupovanje potrebne bogoslužne opreme in za plačilo duhovnikoma (kaplanu in vikarju) ter še kakšnemu bogoslužnemu sodelavcu, pa tudi sestavljalcu urbarja - "keinerju" (kletarju oz. ključarju). "Keiner" Andrej Romer je leta 1520 zabeležil negativno bilanco, razlog za majhen primanjkljaj pa je bil očitno v še vedno vidnih posledicah nedavne habsburško-beneške vojne, saj je terjala svoj davek tudi v kakšni opustošeni in opuščeni bratovščinski hiši.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd