Članek predstavlja štiri pomembne može iz dveh generacij družine Režek s Krašnjega Vrha v Beli krajini in Borisa Režka, sorodnika Režkove rodbine, rojenega v Ljubljani. Peter Režek (1837-1919) je bil duhovnik v Starem trgu ob Kolpi. Ukvarjal se je ne le z dušnim pastirstvom, veliko skrbi je posvečal tudi šolstvu v Beli krajini. Zavzel se je za gradnjo oziroma za obnovo šol v svoji župniji. Juraj (Jurij) Rezek (1854-1942) je bil šolnik, šolski nadzornik v Ljubljani in član ljubljanskega mestnega šolskega sveta. Prizadeval si je za uvedbo slovenščine v osnovne šole in na učiteljišča. Na občnem zboru Slovenskega učiteljskega društva 1880. leta v Kranju je prebral referat o preobrazbi učiteljišč na Slovenskem. Odločno se je uprl ponemčevanju slovenskih šol. Vzpodbujalje učitelje, naj ne klonejo pri zahtevi za uvedbo narodnega jezika v slovenske šole. Anton Ivan Režek (1867-1946) je bil duhovnik in slovenski misijonar v Severni Ameriki, tam, kjer je v preteklosti deloval Friderik Baraga. Poleg dušnopastirske službe je opravljal delo načelnika škofijskega gradbenega odbora v Marquettu. Pod njegovim vodstvom so zgradili več cerkva, šol in drugih zgradb. Škofu je poslal prošnjo, naj začne postopek za Baragovo beatifikacijo. Anton Ivan se je posvetil tudi zgodovinopisju; za to mu je Univerza v Marquettu podelila častni doktorat prava. Dr. Josip Režek je študiral pravo. V Novem mestu je bil odvetnik in župan. Na volitvah 5. maja 1935 je bil v srezu Novo mesto izvoljen v Narodno skupščino Jugoslavije, junija istega leta pa za podpredsednika Narodne skupščine Jugoslavije. Boris Režek (1908-1986 ), vnuk Juraja Režka, je bil rojen v Ljubljani. Bil je književnik, esejist, alpinist, urednik, filmski režiser in scenarist. V Julijskih in Savinjskih Alpah je preplezal mnoge še neosvojene gorske strmine in jih kot prvenstvene vzpone predstavil zlasti v Planinskem vestniku. Objavljal je tudi leposlovna dela in članke z leposlovno vsebino. V povojnem času je Boris Režek sodeloval pri Triglav filmu, zlasti pri Filmskem obzorniku kot režiser, scenarist, urednik in montažer. Poleg tega je režiral krajše dokumentarne filme. Dolgo let potem, ko so se Režkovi vpisali na strani slovenske kulturne in politične zgodovine, jim je Belokranjsko muzejsko društvo v Metliki 6. junija 2004 odkrilo na Krašnjem Vrhu spominsko ploščo.