logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Vpliv Hermana iz Koroške na poznavanje srednjeveške arabske znanosti na Zahodu

Avtor(ji):Dževad Zečić, Igor Škamperle
Soavtor(ji):Matevž Košir (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2005, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Herman de Carinthia, astrolab, Evklid Elementa, Ptolemaj Almagest, Abu Mashar Introductorium Majus, al-Khwarizmi, algebra, odkritje korena, Herman de Carinthia, astrolabius, Euclid's Elementa, Ptolemaius Almagest, Abu Mashar Introdustorium Majus, al-Khwarizmi, algebra, discovery of the mathematical root
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Dževad Zečić, Igor Škamperle je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2005-1.pdf
Velikost:11.93MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file313
Odpri
Prenesi
Opis
Herman iz Koroške (Herman de Carinthia) se je rodil v 12. st., verjetno v srednji Istri. Omenjen je z imeni Dalmata, Secundus, Sclavus in de Carinthia. Bil je med prvimi, ki je v latinščino prevajal arabska znanstvena dela, med njimi tudi islamsko teološko in religiozno literaturo. Podrobno je preučeval astronomska in astrološka dela arabskih znanstvenikov kot Sahl ibn Bishar in Abu Mashar. Napisal je izvirno delo O bistvih (De essentiis). Prevedel je posamezne dele Ptolemajevega dela Almagest, dele Evklidovih Elementa s komentarjem, astronomske tablice al-Khwarizmija in temeljno razpravo De compositione et usu astrolabii. Napisal je tudi izvirno matematično delo o korenih pod naslovom Liber de invenienda radice Hermani Secundi. Odigral je pomembno vlogo pri evropskem spoznavanju arabske znanosti in posredno antične grške znanstvene zasnove ter tako pripomogel k oblikovanju srednjeveške racionalne znanstvene misli.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9311
    • naslov
      • Vpliv Hermana iz Koroške na poznavanje srednjeveške arabske znanosti na Zahodu
      • The Influence of Herman from Carinthia regarding the knowledge about Middle Ages Arabic science in the West
    • ustvarjalec
      • Dževad Zečić
      • Igor Škamperle
    • soavtor
      • Matevž Košir (ur.)
    • predmet
      • Herman de Carinthia
      • astrolab
      • Evklid Elementa
      • Ptolemaj Almagest
      • Abu Mashar Introductorium Majus
      • al-Khwarizmi
      • algebra
      • odkritje korena
      • Herman de Carinthia
      • astrolabius
      • Euclid's Elementa
      • Ptolemaius Almagest
      • Abu Mashar Introdustorium Majus
      • al-Khwarizmi
      • algebra
      • discovery of the mathematical root
    • opis
      • Herman from the Carinthia region (Herman de Carinthia) was born in 12th century, probably in middle Istria. He was recorded under the following names: Dalmata, Secundus, Sclavus and de Carinthia. He was among the first to translate Arabic scientific works into Latin, among others also the Islamic theological and religious literature. He did research into works from the field of astronomy and astrology by Arabic scientists such as Sahl ibn Bishar and Abu Mashar. He wrote an original text, On Essences (De essentis) and translated extracts from Ptolomaius's Almagest, parts of Euclid's Elementa to which he added his commentary, astronomical little boards by al-Khwarizmi and the fundamental study titled De compositione et usu astrolabii. He also wrote an original mathematical work, Liber de invenienda radice Hermani Secundi. Herman de Carinthia played an important part in the European acquaintance of Arabic sciences and consequently antique Greek scientific basis, thus contributing to the shaping of the medieval rational scientific thought.
      • Herman iz Koroške (Herman de Carinthia) se je rodil v 12. st., verjetno v srednji Istri. Omenjen je z imeni Dalmata, Secundus, Sclavus in de Carinthia. Bil je med prvimi, ki je v latinščino prevajal arabska znanstvena dela, med njimi tudi islamsko teološko in religiozno literaturo. Podrobno je preučeval astronomska in astrološka dela arabskih znanstvenikov kot Sahl ibn Bishar in Abu Mashar. Napisal je izvirno delo O bistvih (De essentiis). Prevedel je posamezne dele Ptolemajevega dela Almagest, dele Evklidovih Elementa s komentarjem, astronomske tablice al-Khwarizmija in temeljno razpravo De compositione et usu astrolabii. Napisal je tudi izvirno matematično delo o korenih pod naslovom Liber de invenienda radice Hermani Secundi. Odigral je pomembno vlogo pri evropskem spoznavanju arabske znanosti in posredno antične grške znanstvene zasnove ter tako pripomogel k oblikovanju srednjeveške racionalne znanstvene misli.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd