Glede na minimalno rabo slovenskega jezika v uradovanju vse do srede 19. stoletja ne preseneča, da še nedavno ni bil
izpričan noben urbar ali vsaj urbarialni register v slovenščini kot jeziku ljudstva. Šele dobro desetletje je po zgolj obrobni
omembi znan izgubljeni slovenski urbar iz prve tretjine 17. stoletja. Z novima odkritjema se je bera urbarjev in sorodnih
fevdalnih popisov v slovenskem jeziku povzpela na tri, po vsebini, obliki in namenu sicer zelo skromne primerke. Razprava
analizira okoliščine in razloge za njihov nastanek, ki so pri vsakem nekoliko drugačni. Hkrati opozarja na specifičen pojav
t. i. kajkavsko-prekmurskih urbarjev iz obdobja 1768—1775. Gre za tiskane formularje za posamezne vasi v Prekmurju,
obrobnem koščku slovenskega ozemlja, ki je spadalo pod Ogrsko. jezik teh urbarjev, raztresenih po različnih hraniščih v
Sloveniji in na Madžarskem, bo potrebno šele natančno proučiti in temu ustrezno pravilno poimenovati.