logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem

Avtor(ji):Boris Golec
Soavtor(ji):Jure Volčjak (ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2006, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:urbarji, slovenščina, hrvaščina, kajkavščina, Prekmurje, Bela krajina, Gradac, Bloke, land registers, the Slovene language, the Croatian language, the Kajkavian language, Prekmurje, Bela krajina, Gradac, Bloke, Braslovče
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Boris Golec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2006-2.pdf
Velikost:17.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file315
Odpri
Prenesi
Opis
Glede na minimalno rabo slovenskega jezika v uradovanju vse do srede 19. stoletja ne preseneča, da še nedavno ni bil izpričan noben urbar ali vsaj urbarialni register v slovenščini kot jeziku ljudstva. Šele dobro desetletje je po zgolj obrobni omembi znan izgubljeni slovenski urbar iz prve tretjine 17. stoletja. Z novima odkritjema se je bera urbarjev in sorodnih fevdalnih popisov v slovenskem jeziku povzpela na tri, po vsebini, obliki in namenu sicer zelo skromne primerke. Razprava analizira okoliščine in razloge za njihov nastanek, ki so pri vsakem nekoliko drugačni. Hkrati opozarja na specifičen pojav t. i. kajkavsko-prekmurskih urbarjev iz obdobja 1768—1775. Gre za tiskane formularje za posamezne vasi v Prekmurju, obrobnem koščku slovenskega ozemlja, ki je spadalo pod Ogrsko. jezik teh urbarjev, raztresenih po različnih hraniščih v Sloveniji in na Madžarskem, bo potrebno šele natančno proučiti in temu ustrezno pravilno poimenovati.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9277
    • naslov
      • Urbarialia slovenica — po sledeh urbarjev in urbarialnih registrov v slovenskem jeziku med 17. in 19. stoletjem
      • Urbarialia slovenica — following the trail of land registers and registers of tributes written in the Slovene language between the 17th and 19th century
    • ustvarjalec
      • Boris Golec
    • soavtor
      • Jure Volčjak (ur.)
    • predmet
      • urbarji
      • slovenščina
      • hrvaščina
      • kajkavščina
      • Prekmurje
      • Bela krajina
      • Gradac
      • Bloke
      • land registers
      • the Slovene language
      • the Croatian language
      • the Kajkavian language
      • Prekmurje
      • Bela krajina
      • Gradac
      • Bloke
      • Braslovče
    • opis
      • Considering the minimum use of the Slovene language in administrative matters till the mid- 19th century, it comes as no surprise that until recently there was no evidence of land registers or registers of tributes written in the Slovene language. It is only from a marginal note discovered some ten years ago that we know of the existence of a lost Slovene land register dating back to the first third of the 17th century. Taking into account two other discoveries, the collection of land registers and similar feudal inventories written in the Slovene now encompasses three specimens, all of them rather modest as to their contents, form and purpose. Each of them having characteristics of its own, the article aims to analyse circumstances and reasons for their creation and calls attention to the so-called Kajkavian-Prekmurje land registers created between 1768 and 1775. These are printed forms for individual villages in Prekmurje, a region on the fringe of the Slovene territory that was once part of Hungary. The language of these land registers, scattered around various institutions throughout Slovenia and Hungary, is yet to be thoroughly researched and appropriately denominated.
      • Glede na minimalno rabo slovenskega jezika v uradovanju vse do srede 19. stoletja ne preseneča, da še nedavno ni bil izpričan noben urbar ali vsaj urbarialni register v slovenščini kot jeziku ljudstva. Šele dobro desetletje je po zgolj obrobni omembi znan izgubljeni slovenski urbar iz prve tretjine 17. stoletja. Z novima odkritjema se je bera urbarjev in sorodnih fevdalnih popisov v slovenskem jeziku povzpela na tri, po vsebini, obliki in namenu sicer zelo skromne primerke. Razprava analizira okoliščine in razloge za njihov nastanek, ki so pri vsakem nekoliko drugačni. Hkrati opozarja na specifičen pojav t. i. kajkavsko-prekmurskih urbarjev iz obdobja 1768—1775. Gre za tiskane formularje za posamezne vasi v Prekmurju, obrobnem koščku slovenskega ozemlja, ki je spadalo pod Ogrsko. jezik teh urbarjev, raztresenih po različnih hraniščih v Sloveniji in na Madžarskem, bo potrebno šele natančno proučiti in temu ustrezno pravilno poimenovati.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd