logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Arhivi

Začetki občin na Kranjskem


Avtor(ji):Jože Žontar
Soavtor(ji):Jure Volčjak (ur.)
Leto:2006
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jože Žontar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ARHIVI_2006-1.pdf
Velikost:18.96MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Občine imajo svoje korenine po eni strani v vaških in mestnih skupnostih, po drugi strani pa v najnižjih upravnih enotah, ki jih je ustanovila absolutistična država. Potreba po teh se je najprej pokazala pri popisu prebivalstva ter novačenju (1770), ob jožefinski davčni in urbarialni regulaciji (1789), nato po obnovi avstrijske oblasti leta 1814 v obliki glavnih občin in podobčin. Potrebno je poudariti, da je bila Kranjska od leta 1809 del francoskih Ilirskih provinc in je imela nato od leta 1814 tudi drugačno ureditev organov na nižji stopnji. Podobčine so doživele manjše teritorialne spremembe ob izdelavi franciscejskega zemljiško-davčnega katastra. V podobčine so leta 1814 vključili tudi nekdanje soseske ter mesta (z izjemo deželnega glavnega mesta Ljubljane) ter trge. Skladno z opisanim razvojem so se spreminjale tudi funkcije predstojnikov občin, tako imenovanih rihtarjev. Poslovanje občin je bilo še zelo pomanjkljivo urejeno. Leta 1843 je dal ljubljanski gubernij natisniti Osnutek instrukcije za višje rihtarje in podrihtarje, ki naj bi ga okrajne gosposke uporabljale kot pripomoček za poduk rihtarjev predvsem na osnovi policijske zakonodaje. Na vprašanje združene dvorne pisarne se ljubljanskemu guberniju leta 1844 še ni sedelo potrebno, da bi občine dobile predstavniški organ.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/9237
    • naslov
      • Začetki občin na Kranjskem
      • The Beginning of the Communes in Carniola
    • ustvarjalec
      • Jože Žontar
    • soavtor
      • Jure Volčjak (ur.)
    • predmet
      • konskripcijska občina
      • davčna občina
      • podobčina
      • glavna občina
      • katastrska občina
      • soseska
      • rihtar
      • župan
      • Osnutek instrukcije za višje rihtarje in podrihtarje
      • conscriptive commune
      • taxation commune
      • sub-commune
      • principal commune
      • cadaster commune
      • community
      • "rihtar"
      • mayor
      • Draft ofthe instructionsfor the "superior rihtars" and "vice-rihtars"
    • opis
      • The communes have had their roots on one hand in the neighbourhoods or communities, and on the other hand in the lowest level administrative units, established by the absolutist state. In the first place, the needfor the establishment of the communes became evident during the count of the population and at the time of carrying out the recruitment activities (1770), then in the period of Josephine tax and land register regulation (1789), and afterwards following the revival and restoration of the Austrian authority in theyear 1814 in the form of the principal communes and sub-communes as the units for auxiliary administrative bodies and authorities of the district lords. It should be stressed that since the year 1809 Carniola was apart of the French Ilirian provinces and afterwards, from the year 1814 on, it had a different regulation of the administrative bodies and authorities on the lower level. The sub-communes experienced some minor territorial changes and modifications when the new land-tax cadaster surveys, based upon the patent of the emperor Fran^ Joseph I, had been brought about. In the year 1814 the former neighbourhoods or communities and towns (with the exception of'the provincial capital Ljubljana) as well as the boroughs were incorporated into the sub-communes. In accordance with the development described above the duties of the principals of the communes, the so-called "rihtars", underwent major changes as well. The operation of the communes had not been adequately nor suitably regulated. In the year 1843 the Ljubljana "gubernij" (governor) printed the Draft of the instructionsfor the "superior rihtars" and "vice-rihtars" which were ment to be used by the lords as the resource for the instruction of the rihtars, especially on the basis of the police legislation. In 1844, responding to the question of the associated court office, the Ljubljana "gubernij" (governor) had not yet considered it necessary that the communes would get a representative administrative body.
      • Občine imajo svoje korenine po eni strani v vaških in mestnih skupnostih, po drugi strani pa v najnižjih upravnih enotah, ki jih je ustanovila absolutistična država. Potreba po teh se je najprej pokazala pri popisu prebivalstva ter novačenju (1770), ob jožefinski davčni in urbarialni regulaciji (1789), nato po obnovi avstrijske oblasti leta 1814 v obliki glavnih občin in podobčin. Potrebno je poudariti, da je bila Kranjska od leta 1809 del francoskih Ilirskih provinc in je imela nato od leta 1814 tudi drugačno ureditev organov na nižji stopnji. Podobčine so doživele manjše teritorialne spremembe ob izdelavi franciscejskega zemljiško-davčnega katastra. V podobčine so leta 1814 vključili tudi nekdanje soseske ter mesta (z izjemo deželnega glavnega mesta Ljubljane) ter trge. Skladno z opisanim razvojem so se spreminjale tudi funkcije predstojnikov občin, tako imenovanih rihtarjev. Poslovanje občin je bilo še zelo pomanjkljivo urejeno. Leta 1843 je dal ljubljanski gubernij natisniti Osnutek instrukcije za višje rihtarje in podrihtarje, ki naj bi ga okrajne gosposke uporabljale kot pripomoček za poduk rihtarjev predvsem na osnovi policijske zakonodaje. Na vprašanje združene dvorne pisarne se ljubljanskemu guberniju leta 1844 še ni sedelo potrebno, da bi občine dobile predstavniški organ.
    • založnik
      • Arhivsko društvo Slovenije
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd