Dr. Alojz Cindrič je objavil obsežni monografiji o oblikovanju in rasti slovenskega izobraženstva pred ustanovitvijo Univerze v Ljubljani: Študenti s Kranjske na dunajski univerzi 1848–1918 in Študenti s Kranjske na dunajski univerzi v prvi polovici devetnajstega stoletja 1804–1848, ki sta bili tudi izhodišče njegovega predavanja z naslovom Slovenski študenti na Dunaju (1804–1918). Predavatelj je izpostavil tezo, da so izobraževalne ustanove in še posebej dunajska univerza v tem obdobju poglavitno vplivale na oblikovanje slovenskega meščanskega izobraženstva, ki je postalo najmočnejši nosilec slovenske narodne zavesti, ko se je slovenski narod jezikovno, socialno in kulturno emancipiral ter se že pred prvo svetovno vojno uveljavil kot samostojen, sebe zavedajoč se narodni kolektiv. V tem obdobju so si študenti, izobraženci in drugi narodnozavedni Slovenci prizadevali za ustanovitev univerze v Ljubljani, žal so se njihove želje in prizadevanja uresničili šele po razpadu AO monarhije leta 1919. Cindrič je v predavanju, potekalo je 17. novembra 2011, spregovoril o tem, kako so omenjeni procesi potekali v slovenskih deželah (še posebej na Kranjskem, kjer je slovensko prebivalstvo predstavljalo večino), kateri družbeni razredi so omogočali izobrazbo svojim otrokom, katere študijske smeri so kranjski študenti izbirali, kako uspešni so bili pri študiju, kako družbeno dejavni so bili v kasnejšem poklicnem življenju in podobno. Odgovore je poiskal v rokopisnem arhivskem gradivu; analiza je narejena na osnovi dokumentov, ki so nastali ob vpisu – imatrikulaciji – študentov, med študijem (inskripciji) in ob zaključku (promociji). Ti podatki so omogočili pojasniti strukturo študentske populacije, ki posredno odslikava podobo Kranjske od začetka 19. stoletja pa do propada AO monarhije.