Po kapitulaciji Italije se je nemški okupator na območju današnje Slovenije znašel v novih razmerah. Zaradi pomanjkanja sil in dejstva, da se je partizanska vojska močno okrepila, se je nemško poveljstvo odločilo za spremembo taktike in bojevanja proti partizanom. Nemški okupator je pričel uporabljati boljše enote, ki so zaradi posebnih lastnosti uspele držati ravnotežje s partizani. Poleg tega so dovolili formiranje domobranskih bataljonov, ki so na območju Dolenjske in Notranjske dosegali velike uspehe. Ob koncu leta 1944 so se tudi partizani odločili, da ustanovijo manjše napadalne in dobro oborožene enote. Vse te enote so bile najboljše izmed vseh, ki so jih posamezne strani imele na voljo in so si na podlagi različnih kriterijev pridobile oznako »elitne«: zaradi rekrutacije in strukture moštva, urjenja, oborožitve, velikih uspehov in majhnih izgub v primerjavi z nasprotnikom.