Avstrija in njeni Slovenci: 1945-1976

Avtor(ji): Pleterski, Janko
Jezik: slovenski / nemški
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 2000
Založnik(i): Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
Soavtor(ji): Mitja Žagar, Boris Jesih, Jana Kranjec Menaše, Marjeta Gostinčar Cerar
Zbirka: Ethnicity ; 4
Identifier: COBISS.SI-ID 108419840


  • Podroben opis
    Tukaj zbrani spisi, nekateri prvič objavljeni v slovenskem jeziku, so vsi razen treh nastali v letih 1956 - 1976. Vsi ti obravnavajo vznemirljivo obnašanje Avstrije do Slovencev na Koroškem, ki se je v tistih letih namreč vse bolj očitno usmerjalo k obračunu izrinjenju s slovenskim življem v deželi, predvsem in nemudoma pa k temu, da se mu odreče položaj njenega zgodovinskega, konstitutivnega elementa, zaradi katerega je v krogu habsburških dežel Koroška nekdaj celo nosila razpoznavno oznako “slovenja vojvodina”, “windisches Herzogtum”. Tisočletje in več je bila to dežela dveh jezikov, ki danes nosita ime nemški in slovenski, pri čemer naj bi bili, kakor je to poudaril zgodovinar Bogo Grafenauer, alpski Slovani “prvo ljudstvo, katerega jezik se je tukaj ohranil od naselitve v 6. stoletju do današnjega dne”. Dediči tega ljudstva in njegovega jezika, Slovenci, so zato pomembni za preteklost in sedanjost Koroške, za identiteto, ki se z njo ponaša. Zato, in še posebno po nazoru postmoderne in združujoče se Evrope, ki hoče biti tudi domovina narodov in ne le skupnost držav, bi se spodobilo, da bi imeli Slovenci v tej deželi svoje človeka dostojno, enakopravno in zagotovljeno mesto.

  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/791
    • dcterms:title
      • Avstrija in njeni Slovenci: 1945-1976
    • dcterms:alternative
      • Austria and her Slovenes between 1945 and 1976
    • dcterms:creator
      • Janko Pleterski
    • dcterms:subject
      • Slovenci
      • narodne manjšine
      • Koroški Slovenci
      • zamejski Slovenci
      • pravice manjšin
      • pravno varsvo
      • Avstrija
      • 1945-1976
      • Slovenians
      • national minorities
      • Charintian Slovens
      • Minorities rights
      • Austria
      • 1945-1976
    • dcterms:description
      • Tukaj zbrani spisi, nekateri prvič objavljeni v slovenskem jeziku, so vsi razen treh nastali v letih 1956 - 1976. Vsi ti obravnavajo vznemirljivo obnašanje Avstrije do Slovencev na Koroškem, ki se je v tistih letih namreč vse bolj očitno usmerjalo k obračunu izrinjenju s slovenskim življem v deželi, predvsem in nemudoma pa k temu, da se mu odreče položaj njenega zgodovinskega, konstitutivnega elementa, zaradi katerega je v krogu habsburških dežel Koroška nekdaj celo nosila razpoznavno oznako “slovenja vojvodina”, “windisches Herzogtum”. Tisočletje in več je bila to dežela dveh jezikov, ki danes nosita ime nemški in slovenski, pri čemer naj bi bili, kakor je to poudaril zgodovinar Bogo Grafenauer, alpski Slovani “prvo ljudstvo, katerega jezik se je tukaj ohranil od naselitve v 6. stoletju do današnjega dne”. Dediči tega ljudstva in njegovega jezika, Slovenci, so zato pomembni za preteklost in sedanjost Koroške, za identiteto, ki se z njo ponaša. Zato, in še posebno po nazoru postmoderne in združujoče se Evrope, ki hoče biti tudi domovina narodov in ne le skupnost držav, bi se spodobilo, da bi imeli Slovenci v tej deželi svoje človeka dostojno, enakopravno in zagotovljeno mesto.
      • All the papers in this volume (except three) were written between the years 1956 and 1976. All of them deal with the unusual treatment of Carinthian Slovenes from the part of the Austrian state, which, during those years, was becoming ever more obviously directed towards the solution of the Slovene minority problem in the country; above all and urgently towards the denial of its status as a historic, constitutive element, due to which amongst the Habsburg provinces, Carinthia once carried the recognizable label “Slavonic (Windisch) Herzogtum”. For over a millennium this was the country of two languages, today bearing the names Slovene and German, whereby, according to the historian Bogo Grafenauer, the Alpine Slavs were “the first people whose language was preserved in this territory from the period of their scttlement in the 6th Century to the present day”. Heirs of this people and its language, Slovenes, are therefore significant for the past and the present of Carinthia, as well as for its identity. For this reason and especially according to the principles of the postmodern and unifying Europe, which also aims to be the homeland of nations and not merely a community of states, it would seem appropriate for the Slovenes to have a decent, equal and guaranteed status in this land.
    • dcterms:publisher
      • Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana
    • dcterms:isPartOf
      • Ethnicity ; 4
    • dcterms:contributor
      • Mitja Žagar
      • Boris Jesih
      • Jana Kranjec Menaše
      • Marjeta Gostinčar Cerar
    • dcterms:date
      • 2000
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:identifier
      • COBISS.SI-ID 108419840
    • dcterms:language
      • slv
      • deu
    • dcterms:coverage
      • Avstrija, 1945-1976