Knjiga ni celotna zgodovina Slovencev v prvi svetovni vojni. Usmerjena je le k enemu vprašanju iz tistega časa: Kako se je oblikovala politična volja, ki se je izrazila v narodni samoodločbi ob koncu vojne? Oblikovanje politične volje v socialno, gospodarsko, ideološko tako različni, znotraj pa razredno nasprotujoči si družbeni enoti, kakršna je tedanji slovenski narod, je sila zapleten razvoj in ga pač nikoli ne bo mogoče vsega dogledati. Kar knjiga poskuša, je pogled na snovanja, zamisli, pobude, dejanja tistih delčkov družbene nadrasti, ki so si lastili in prilastili vlogo nosilcev politične volje. V ospredju zanimanja stoji volja, verificirana po njenem družbenem učinku, ne po namerah in izhodiščih njenih pobudnikov. Obnašanje nosilcev in pobudnikov raziskuje knjiga dovolj nadrobno, a ne zaradi njih samih, ampak zaradi učinka njihovega obnašanja. Zato sta vrstni red pregledovanja nosilcev in odmera pozornosti njihovim zamislim določena predvsem po njihovem deležu v družbeno uresničeni politični volji ob koncu vojne. Razume pa se, da je ta pogled pogojen po družbeni izkušnji zadnjega polstoletja, ko se je slovenski delavski razred s svojim revolucionarnim gibanjem potrdil kot odločilni dejavnik druge slovenske državne samoodločbe in ko se samoodločanje naroda tudi na novi stopnji zgodovinskega procesa kaže kot neločljiv del boja za osvobojevanje človeka in dela