logo

/

Serijske publikacije

/

Časopis za zgodovino in narodopisje

Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega

Avtor(ji):Vida Rojic
Soavtor(ji):Jože Koropec (ur.)
Leto:1984
Založnik(i):Založba Obzorja, Maribor, Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Vir(i):Časopis za zgodovino in narodopisje, 1984, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Kidričevo, tovarna aluminija, zgodovinski pregled, Kidričevo, history, aluminium factory
Datoteke (1)
Ime:1984_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf
Velikost:3.72MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file2503
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica obravnava zgodovino slovenskega kraja Strnišče pri Ptuju, preimenovanega leta 1953 v Kidričevo. V Strnišču so bile med prvo svetovno vojno velike avstrijske rezervne vojaške bolnišnice v lesenih barakah. Po vojni je bilo tu nekaj let begunsko taborišče Slovencev, ki so pribežali iz krajev, katere so zasedli Italijani, in taborišče ruskih beguncev. Med drugo svetovno vojno so gradili Nemci v Strnišču tovarno glinice. Nova Jugoslavija je v letih 1947-1953 tovarno dogradila in ob njej še tovarno aluminija. Blizu tovarne glinice in aluminija je v istem času zraslo stanovanjsko naselje za zaposlene v tovarni, ki šteje okrog 1760 prebivalcev.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/7706
    • naslov
      • Iz zgodovine Strnišča in Kidričevega
      • From the History of Strnišče and Kidričevo
    • avtor
      • Vida Rojic
    • soavtor
      • Jože Koropec (ur.)
    • predmet
      • Kidričevo
      • tovarna aluminija
      • zgodovinski pregled
      • Kidričevo
      • history
      • aluminium factory
    • opis
      • The authoress treats the history of the Slovene place near Strnišče by Ptuj, the name of which was changed into Kidričevo in the year 1953.
      • Avtorica obravnava zgodovino slovenskega kraja Strnišče pri Ptuju, preimenovanega leta 1953 v Kidričevo. V Strnišču so bile med prvo svetovno vojno velike avstrijske rezervne vojaške bolnišnice v lesenih barakah. Po vojni je bilo tu nekaj let begunsko taborišče Slovencev, ki so pribežali iz krajev, katere so zasedli Italijani, in taborišče ruskih beguncev. Med drugo svetovno vojno so gradili Nemci v Strnišču tovarno glinice. Nova Jugoslavija je v letih 1947-1953 tovarno dogradila in ob njej še tovarno aluminija. Blizu tovarne glinice in aluminija je v istem času zraslo stanovanjsko naselje za zaposlene v tovarni, ki šteje okrog 1760 prebivalcev.
    • založnik
      • Založba Obzorja
      • Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • datum
      • 1984
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd