K vidnim uspehom okupatorjevega raznarodovalnega dela v Mariboru v prvem obdobju okupacije je precej pripomogla uspešna dejavnost nemške manjšine v tem mestu med obema vojnama. Glavno vlogo pri ponemčevanju Slovencev na slovenskem Štajerskem med vojno je odigrala Štajerska domovinska zveza, ki je posvečala največ pozornosti propagandni dejavnosti in organiziranju tečajev nemškega jezika. Veliko si je okupator obetal od množičnih deportacij Slovencev, ki jih je pričel že 7. junija 1941. Že v prvem letu okupacije je okupator v Mariboru ukinil vsa slovenska društva, organizacije in združenja. Podobno se je zgodilo z vsemi kulturnimi ustanovami. Okupator se je znesel tudi nad slovensko duhovščino. Najhujša oblika njegovega nasilja pa so bila streljanja talcev, med katerimi so padli številni organizatorji vstaje. Vodilno vlogo pri ponemčevanju je odigralo okupatorjevo šolstvo. Med prve okupatorjeve raznarodovalne ukrepe sodi spreminjanje zunanjega videza Maribora, temu pa je poleg drugih kmalu sledilo še mariborsko gospodarstvo, zlasti industrija, ki je delala skoraj izključno za okupatorjeve vojne potrebe.