Z vprašanjem bralcev se je Cankar spoprijel že zelo zgodaj. Zavedal se je,
da je med zahtevnostjo literature, ki naj bi izražala njegov literarni program
in med izobrazbo tedanjih slovenskih bralcev veliko protislovje. Glede
same trivialne literature, ki v tem članku zajema vse zvrsti množične književnosti,
je bil seveda sprva temperamentno odklonilen, dokler se po zanimivih
socioloških In psiholoških analizah v člankih "Božične zgodbe", "Ciganska
sirota" in posebno "Z druge plati" ni povzpel do spoznanja, da je
želja po takem branju globoko zakoreninjena v družbenih razmerah časa.
Boj proti trivialni literaturi bi po Cankarjevi sodbi bil uspešen šele z izpremembo
družbenih razmer.