Kamnica in njena župnija do prve polovice 18. stoletja

Avtor(ji): Mlinarič, Jože
Jezik: slovenski
Vrsta gradiva: Besedilo
Leto: 1977
Založnik(i): Založba Obzorja, Maribor, Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
Soavtor(ji): Jože Koropec (ur.)


  • Podroben opis

    Kamnica. ki se v zgodovinskih virih omenja prvič že okoli leta 1100. leži na tleh, ki so bila na začetku poznega srednjega veka močno kolonizirana, pri čemer naj omenimo predvsem vinogradniško kulturo, vabljivo zlasti za alpske samostane in za prebivalce sosednjega mesta Maribora. Tod je imel obilo posesti benediktinski samostan iz St. Pavla v Labotski dolini, in to že od svoje ustanovitve sem. Cerkev, ki je najkasneje v XIII. stoletju postala sedež vikariata, se omenja že okoli leta 1100. Leta 1506 je bila kamniška župnija skupaj z mariborsko, selniško in šentpetrsko inkorporirana krški škofiji, kar je v naslednjih dveh stoletjih povzročalo med krškim škofom in krajevnim ordinarijem, salzburškim nadškofom, številna trenja, predvsem zaradi postavitve vikarjev in vizitaclj. V drugi polovici XVIII. stoletja sta pri kamniških podružnicah pri Sv. Križu (Gaj) in pri Zgornji Sv. Kungoti nastali samostojni postojanki, medtem ko je cerkev sv. Urbana ostala kamniška podružnica do danes. Ob jožefinski preureditvi škofijskih meja je leta 1787 kamniška župnija prišIa v okvir sekovske ali graške škofije, po prestavitvi škofijskega sedeža lavantlnske škofije iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor leta 1859 pa je prišla v okvir lavantinske oziroma mariborske škofije.


  • Vsi metapodatki
    • dcterms:identifier http://hdl.handle.net/11686/7509
    • dcterms:title
      • Kamnica in njena župnija do prve polovice 18. stoletja
    • dcterms:alternative
      • Kamnica and Its Parish to the First Half of the Eighteent Century
    • dcterms:creator
      • Jože Mlinarič
    • dcterms:subject
      • Kamnica
      • srednji vek
      • kamniška župnija
      • mariborska škofija
    • dcterms:abstract
      • Kamnica, first mentioned in historical sources even about 1100, is situated on a territory which was strongly colonized at the beginning of the late Middle Ages; especially viniculture should be mentioned which was very attractive for Alpine monasteries and the inhabitants of the neighbouring Maribor. The Benedictine monastery of St. Paul in Lavanttai had extended possessions here since its foundation. The church had become a vicarage latest in the XIII. century and was mentioned already about 1100. In 1506 the parish of Kamnica along with that of Maribor, of Selnica and St. Peter was incorporated to the diocese of Gurk which caused numeral collisions dealing with the nomination of vicars and inspections between the bishop of Gurk and the archbishop of Salzburg who was the local ordinary. In the second half of the eighteenth century in the branch establishment of Kamnica two independent spots were formed at Sv. Križ (Gaj) and at Zgornja Sv. Kungota whereas the church at S. Urban remained a branch establishment of Kamnica up to now. During the Josephinian reorganization of the episcopal (diocesan) borders the parish of Kamnica was incorporated into the diocese of Seckau but after the shifting of the Levantine episcopate from S. Andra In the Lavanttal to Maribor in 1859 it belonged to the diocese of Lavant respectively of Maribor.
      • Kamnica. ki se v zgodovinskih virih omenja prvič že okoli leta 1100. leži na tleh, ki so bila na začetku poznega srednjega veka močno kolonizirana, pri čemer naj omenimo predvsem vinogradniško kulturo, vabljivo zlasti za alpske samostane in za prebivalce sosednjega mesta Maribora. Tod je imel obilo posesti benediktinski samostan iz St. Pavla v Labotski dolini, in to že od svoje ustanovitve sem. Cerkev, ki je najkasneje v XIII. stoletju postala sedež vikariata, se omenja že okoli leta 1100. Leta 1506 je bila kamniška župnija skupaj z mariborsko, selniško in šentpetrsko inkorporirana krški škofiji, kar je v naslednjih dveh stoletjih povzročalo med krškim škofom in krajevnim ordinarijem, salzburškim nadškofom, številna trenja, predvsem zaradi postavitve vikarjev in vizitaclj. V drugi polovici XVIII. stoletja sta pri kamniških podružnicah pri Sv. Križu (Gaj) in pri Zgornji Sv. Kungoti nastali samostojni postojanki, medtem ko je cerkev sv. Urbana ostala kamniška podružnica do danes. Ob jožefinski preureditvi škofijskih meja je leta 1787 kamniška župnija prišIa v okvir sekovske ali graške škofije, po prestavitvi škofijskega sedeža lavantlnske škofije iz St. Andraža v Labotski dolini v Maribor leta 1859 pa je prišla v okvir lavantinske oziroma mariborske škofije.
    • dcterms:publisher
      • Založba Obzorja, Maribor
      • Izdaja Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor
    • dcterms:contributor
      • Jože Koropec (ur.)
    • dcterms:date
      • 1977
    • dcterms:type
      • Text
    • dcterms:source
      • SISTORY:ID:7003
    • dcterms:language
      • slv
    • dcterms:isPartOf