Avtor v svojem prispevku obnavlja spomine na srečavanja z Jankom Glazerjem
od tridesetih let dalje. Predvsem se ustavlja ob pesnikovem
vrednotenju poezije, kakor se kaže v Glazerjevem pismu njemu, pisanem
9. marca 1347, pa tudi v predvojni Glazerjevi oceni Sardenkovih Izbranih
pesmi in v treh njegovih pismih, pisanih med vojno dr. Ivanu Dorniku.
Avtor se spominja tudi pesnikovih pripovedovanj o okoliščinah, v katerih
so nastajale posamezne pesmi, zlasti med prvo vojno. Ob vsej mnogostranski
dejavnosti Janka Glazerja se mu odkriva njegova poezija kot najpomembnejši
del njegovega življenjskega opusa.