Avtorica označuje Janka Glazarja kot človeka, pesnika, vzgojitelja pesniškega
naraščaja, literarnega zgodovinarja. Poroča o njunem sodelovanju
v času, ko je pripravljala Aškerčevo bibliografijo, ter poudarja njegovo
neizpodbitno poštenost in zanesljivost, nesebičnost in požrtvovalnost, zaradi
česar mu je ob delu za druge oslal nedokončan marsikak njenov načrt.