V spominu živi Janko Glazer kot izredno širok javni delavec, kot bogat
literarni erudit, obenem pa tudi kot rahločutna natura in predvsem kot
bogat lirik. Avtor članka želi pokazati v tem kratkem eseju, da je Glazerjeva
lirika vsa povezana z njegovim alpskim, gozdnatim svetom, ki mu je
s svojo posebnostjo, s svojim človeškim tipom in s svojo starinsko tradicijo
vtisnil svoj pečat.