Na zahodnem robu panonske nižine, na območju današnjega Prekmurja in Porabja, se od 9. stol. stikata slovenski in madžarski etnični element, ki sta se do te kategorije razvila bodisi v času panonske slovanske kneževine, bodisi v času madžarske ustalitve na tem območju. Ne glede na intenzivnost naselitve v poznejših obdobjih sta živela v stiku vse do danes, se vzporedno razvijala ter medsebojno vplivala. Zahteve po uresničevanju narodne suverenosti so privedle do prvih konfliktov med njima. Ta se je zaostril po sprejetju dualizma, ko je v duhu uresničevanja ogrske državne ideje, v spletu različnih zakonov in statistik, madžarski narod postajal politično absolutno večinski narod v državi, čeprav realno to ni bil. Konfliktnost je lahko pripeljala le do razpada države, kar se je tudi zgodilo. Narodno politična razmerja med Slovenci in Madžari v obdobju dualizma so eno od številnih, vendar zelo pomembnih gibal prekmurske zgodovine 20. stol.