logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Žumberak kot pozabljena regija

Ali kako lahko mejno območje zmede slovenske politike
Avtor(ji):Marko Zajc
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2003
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2003, št. 3-4
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Žumberak, obmejna področja, 19. stoletje, Uskoki, meje, Vojna krajina, politično vprašanje
Datoteke (1)
Ime:ZC_3-4_-_2003.pdf
Velikost:10.37MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file52
Odpri
Prenesi
Opis
Beganje slovenske politične misli 19. stoletja med prevladujočim naravnim pravom in zgodovinskimi koncepti se je v veliki meri pokazalo prav na primeru pripadnosti žumberskega področja. Žumberak, za katerega je bilo znano, da je pred uskoško naselitvijo in organiziranjem Vojne krajine v 16. stoletju pripadal vojvodini Kranjski, je v letih razpuščanja vojaške ureditve oziroma »krvave košulje« (1871–1881) čakal novega gospodarja. Vprašanje, ali bo to vojvodina Kranjska na osnovi klica zgodovine, ali pa Hrvaška »trojedinica« na osnovi etnografskih in praktičnih razlogov, je poleg politikov v Ljubljani in Zagrebu zaposlovalo tudi Dunaj in Budimpešto. Slovenske politično srenjo je problematika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogov: »Zgodovinska« priključitev Žumberaka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slovenije, obenem pa jih je strah pred nemško nevarnostjo iz severa prepričeval, da je dvig slovenstva neločljivo povezan s slovanskim jugom.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5287
    • naslov
      • Žumberak kot pozabljena regija
      • Ali kako lahko mejno območje zmede slovenske politike
      • The Forgotten Region of Žumberak, or How a Borderland Area Confused Slovene Politicians
    • ustvarjalec
      • Marko Zajc
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Žumberak
      • obmejna področja
      • 19. stoletje
      • Uskoki
      • meje
      • Vojna krajina
      • politično vprašanje
    • opis
      • In the 19th century, Slovene politicians were divided into two sides; while one supported the then prevalent concept of natural law the other favored a concept based on historical circumstances. This was especially evident in the case of Žumberak. Before it was settled by the Uskoki and converted into a military frontier called Vojna krajina (War March) in the 16th century, Žumberak had been part of the dutchy of Carniola. During the period of disbanding the military organization, the so-called krvava košulja (blood-stained shirt) between 1871 and 1881, the area was awaiting a new master. Neither the politicians in Zagreb nor those in Ljubljana, Vienna or Budapest could decide whether because of historic reasons the area should be incorporated into Carniola, or due to ethnographic and purely practical reasons it should become part of Croatia. Slovene politicians were unable to reach a decision, which was primarily due to two reasons: the »historic« annexation of Žumberak was not in accord with the »natural« idea of Zedinjena Slovenija (United Slovenia), and yet the fear of the German danger from the north persuaded Slovenes that in order to progress Slovenia should become inseparably connected with South Slavs.
      • Beganje slovenske politične misli 19. stoletja med prevladujočim naravnim pravom in zgodovinskimi koncepti se je v veliki meri pokazalo prav na primeru pripadnosti žumberskega področja. Žumberak, za katerega je bilo znano, da je pred uskoško naselitvijo in organiziranjem Vojne krajine v 16. stoletju pripadal vojvodini Kranjski, je v letih razpuščanja vojaške ureditve oziroma »krvave košulje« (1871–1881) čakal novega gospodarja. Vprašanje, ali bo to vojvodina Kranjska na osnovi klica zgodovine, ali pa Hrvaška »trojedinica« na osnovi etnografskih in praktičnih razlogov, je poleg politikov v Ljubljani in Zagrebu zaposlovalo tudi Dunaj in Budimpešto. Slovenske politično srenjo je problematika spravljala v zadrego vsaj iz dveh razlogov: »Zgodovinska« priključitev Žumberaka je bila v nasprotju z »naravno« idejo Zedinjene Slovenije, obenem pa jih je strah pred nemško nevarnostjo iz severa prepričeval, da je dvig slovenstva neločljivo povezan s slovanskim jugom.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2003
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd