Članek obravnava odnose med oblastmi in Katoliško cerkvijo v osemdesetih letih v Sloveniji.
Pisec ocenjuje, da so bila osemdeseta leta poleg dogajanja na drugih področjih tudi izrazita
prelomnica v odnosih med Katoliško cerkvijo in državo. Razmerje med socialističnimi oblastmi
in katoliško cerkvijo je bilo še vedno trdo in močno obremenjeno z grenkimi zgodovinskimi
izkušnjami, a kljub temu pretežno dialoško in partnersko, ter v končni posledici produktivno in
koristno za slovensko družbo v celoti. Oblast in cerkev sta probleme reševali postopno, ob
upoštevanju političnih razmer, javnega mnenja in razmerja sil znotraj obeh strani. Za socialistično
oblast, stisnjeno med zahteve opozicije in pritiske iz Beograda, sta bila dober odnos s Katoliško
cerkvijo in njena podpora zelo pomembna. Bojevita opozicijska vloga cerkve po vzoru nekaterih
vzhodnoevropskih držav bi razmere znotraj Slovenije mnogo bolj zaostrila, omejila
reformatorsko strujo znotraj oblasti in otežila mehek prehod v večstrankarstvo, jugoslovanskim
oblastem pa bi dala še dodatne argumente za oceno o »kontrarevoluciji« v Sloveniji in za
možnost ukrepanja na tej podlagi. Takega odnosa vsaj v večini slovenski verniki ne bi podprli.