V razpravi avtor obravnava gospodarstvo na Kočevskem v prvem desetletju po koncu 2. svetovne vojne. Nekdanje nemško jezikovno
območje je po odselitvi večinskega nemškega prebivalstva, zaplembi njihove lastnine in zaradi vojnega pustošenja doživelo večjo
škodo kot druga območja na Slovenskem. Vasi po vojni niso obnovili, kolonizacijo pa so dopustili le v okviru zaposlovanja v
državnem kmetijskem posestvu in kmečko-delavskih zadrugah, obsežna zemljišča pa namenili živinoreji.